Novice
Poročilo o razvoju 2018: Vrnitev Slovenije na pot razvojnega dohitevanja; ključni razvojni izzivi ostajajo na področju demografije in produktivnosti
Slovenija se je v preteklih letih vrnila na pot razvojnega dohitevanja, ki je potekalo v smeri vključujoče družbe, narejeni so bili tudi premiki glede zmanjšanja obremenjevanja okolja. Na nekaterih področjih pa so gibanja precej odstopala od načel vzdržnega razvoja. To so ključne ugotovitve Poročila o razvoju 2018, ki smo ga pripravili na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj. Poročilo prinaša pregled izhodiščnega stanja na področju strateških usmeritev Strategije razvoja Slovenje 2030, poseben poudarek pa na uradu namenjamo priporočilom razvojnih politik. Te morajo biti po našem mnenju usmerjene v pospešitev rasti produktivnosti, prilagoditev demografskim spremembam in dvigu učinkovitosti delovanja države, pri čemer je nujno ohranjati prizadevanja za zmanjšanje obremenjevanja okolja.
Z ukrepi za stabilizacijo gospodarskih razmer, krepitvijo gospodarskega cikla in izboljšanjem konkurenčnosti se je v 2016 začel zmanjševati v krizi močno povečan zaostanek v gospodarski razvitosti za povprečjem EU.
Z okrevanjem gospodarstva se je povrnila tudi rast dohodkov prebivalstva, tveganje socialne izključenosti, ki je v mednarodnem merilu relativno nizko, pa se je do leta 2016 zmanjšalo na raven iz leta 2008. Okrevanje je zajelo večino gospodarskih dejavnosti in regij, položaj na trgu dela pa se je začel izboljševati večini starostnih in izobrazbenih skupin prebivalstva, kar kaže na razvoj v smeri vključujoče družbe. Posamezni premiki so bili narejeni tudi glede zmanjšanja vpliva gospodarskih dejavnosti na okolje, pri čemer je bila počasnejša rast rabe virov in izpustov v primerjavi z gospodarsko rastjo poleg ukrepov tudi posledica vremenskih in konjunkturnih dejavnikov. S krepitvijo gospodarske aktivnosti pa se je že nakazalo povečevanje obremenjevanja okolja.
Na nekaterih področjih pa so gibanja precej odstopala od načel vzdržnega razvoja. Relativno nizka rast produktivnosti in počasno prilagajanje sistemov socialne zaščite demografskim spremembam ogrožata vzdržnost in stabilnost gospodarskega razvoja ter posledično izboljšanje življenjskega standarda in blaginje prebivalstva. Z vidika zagotavljanja vključujoče družbe izstopajo predvsem visoka segmentacija na trgu dela za mlade ter relativno nizka družbena, ekonomska in socialna vključenost starejših. Trajnost razvoja z vidika okolja pa ogrožajo predvsem visoke in rastoče emisije TGP iz prometa, prekinjeno povečevanje deleža obnovljivih virov energije ter netrajnostna raba prostora.
Priporočila razvojnih politik
Za doseganje osrednjega cilja SRS je ključno zagotoviti večjo trajnost razvoja z uravnoteženostjo njegove gospodarske, socialne in ekonomske komponente. Razvojne politike morajo biti prednostno usmerjene v:
- pospešitev rasti produktivnosti za gospodarski napredek in dvig življenjskega standarda prebivalstva. Ključna je okrepitev dolgoročnih dejavnikov produktivnosti zlasti z (i) vlaganji v raziskave in razvoj, ki bodo omogočala kakovostno raziskovalno delo ter dolgoročnost ukrepov za povečanje inovacij in pospešitev digitalizacije gospodarstva in družbe ter (ii) s hitrejšim prilagajanjem izobraževanja in usposabljanja potrebam trga dela in tehnološkim spremembam.
- prilagoditev demografskim spremembam za zagotovitev dostojnega življenja za vse in dolgoročno vzdržnost javnih financ. Poudarek mora biti na (i) reformah sistemov socialne zaščite, (ii) okrepitvi vseživljenjskega učenja, (iii) spodbujanju zdravega načina življenja ter (iv) prilagoditvi delovnega in življenjskega okolja.
- prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo za zmanjšanje obremenjevanja okolja in povečanje konkurenčnosti gospodarstva. To zahteva spremembo današnjih načinov proizvodnje in potrošnje v bolj trajnostne oblike, zlasti z (i) bolj trajnostnim in učinkovitejšim izkoriščanjem naravnih virov, (ii) bolj trajnostno mobilnostjo ter (iii) z izobraževanjem in ozaveščanjem prebivalstva o nujnih spremembah v smeri trajnosti.
- dvig učinkovitosti delovanja države in njenih institucij za podporo in spodbujanje razvoja z (i) izboljšanjem strateškega upravljanja javnih institucij, (ii) izboljšanjem zakonodajnega in poslovnega okolja ter (iii) s prestrukturiranjem javnofinančnih prihodkov in izdatkov, tako da bodo upoštevani razvojni izzivi, še zlasti tisti povezani z vplivi demografskih sprememb.