Novice
Poročilo o razvoju 2017: Ob gospodarskem razvoju se povečuje blaginja prebivalstva, manjši so tudi pritiski na okolje
Slovenija po poslabšanju v krizi zadnja leta napreduje na področju gospodarskega razvoja in blaginje prebivalstva, manjši so tudi pritiski na okolje, v Poročilu o razvoju 2017 ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Po gospodarski krizi se od leta 2014 gospodarska slika izboljšuje, obnovilo se je dohitevanje gospodarsko razvitejših držav. Okrevanje je omogočilo izboljševanje materialnega položaja prebivalstva, na kakovost življenja pa ugodno vpliva tudi relativno dobra dostopnost do javnih storitev. Kljub rastoči gospodarski aktivnosti so se v zadnjih letih ohranila ugodna gibanja ključnih okoljskih kazalnikov. Zaostanek za gospodarsko razvitostjo in življenjskim standardom povprečja EU pa je zaradi precejšnjega upada bruto domačega proizvoda v krizi še precej višji, kot je bil pred krizo.
BDP se je leta 2016 povečal tretje leto zapored in se že zelo približal predkrizni ravni. Ob tem pa rast produktivnosti, ki zlasti ob demografskih spremembah postaja ključna za nadaljnje dohitevanje razvitejših držav, ostala precej pod povprečjem predkriznega obdobja.
Dejavniki rasti produktivnosti se izboljšujejo, inovacijska aktivnost ostaja nizka
Raven izobrazbe prebivalstva Slovenije se je v preteklih letih precej izboljšala, struktura vpisa po področjih izobraževanja pa se je začela spreminjati v smeri večje usklajenosti s potrebami trga dela. Kljub temu bo zaradi manjše ponudbe delovne sile kot posledice demografskih sprememb v prihodnje izziv zagotoviti zadosten obseg in ustrezno strukturo zlasti visoko izobražene delovne sile. To je pomembno tudi z vidika inovacijske aktivnosti podjetij, ki ostaja nizka. Poslovni sektor je sicer od začetka krize precej povečal vlaganja v raziskave in razvoj, sodelovanje z raziskovalnim sektorjem pa je skromno. Tudi še vedno nizek delež terciarno izobraženih v podjetniškem sektorju upočasnjuje odziv podjetij na uvajanje sodobnih tehnologij in digitalizacijo. Delež hitro rastočih podjetij že nekaj let stagnira na izjemno nizki ravni. Nespodbudno je tudi nekajletno zmanjševanje vlaganj javnega sektorja v razvojno-raziskovalno dejavnost, saj zmanjšuje zmogljivosti raziskovalnih institucij, da ostanejo v stiku z razvojem novih znanj.
Izboljšanje stabilnosti javnih financ in bančnega sistema
Javnofinančni primanjkljaj se je do leta 2016 zmanjšal na 1,8 % BDP, prvič po sedmih letih se je znižal tudi dolg sektorja država. K pozitivnim gibanjem so prispevale ugodne makroekonomske razmere, pa tudi ukrepi za omejevanje rasti izdatkov in povišanje prihodkov. Glede na začasno naravo nekaterih ukrepov v preteklih letih in zaradi demografskih sprememb, ki povečujejo pritiske na rast javnofinančnih izdatkov, pa izziv ostaja dolgoročno vzdržna konsolidacija. Po sanaciji se je povrnila tudi stabilnost bančnega sistema. Izboljšal se je poslovni rezultat bank, v letu 2016 se je umirilo upadanje kreditne aktivnosti.
Z gospodarskimi razmerami se izboljšuje tudi materialni položaj prebivalstva
Razpoložljivi dohodek prebivalstva se je z rastjo zaposlenosti in plač povečal tretje leto zapored. Zmanjševati se je začelo tudi tveganje socialne izključenosti, ki je sicer tudi v času krize ostalo nižje kot v EU. Neenakosti v dohodkih so ostale nizke, vendar pa je segmentacija trga dela, ki prizadene predvsem mlade, visoka. Zaradi razvejanosti javnih institucij in pretežno javnega financiranja je dostopnost do javnih storitev v mednarodnem merilu še relativno visoka, vendar se zmanjšuje. Na kakovost življenja pa bo poleg krepitve gospodarskega potenciala v prihodnje vse bolj vplivala sposobnost prilagoditve demografskim spremembam.
Napredek pri zmanjševanju obremenjevanja okolja
Zmanjšali so se izpusti toplogrednih plinov in poraba energije. Oboje se je zmanjšalo tudi na enoto ustvarjenega BDP, še vedno pa je ostalo višje kot v povprečju EU. Problematičen je predvsem velik negativen vpliv povečevanja cestnega prometa in odsotnost ukrepov za njegovo učinkovitejše reševanje. Slovenija kljub izboljšanju za EU zaostaja tudi v porabi surovin na enoto BDP. Ob ugodnih naravnih danostih pa sta v primerjavi z EU dosežena večja deleža obnovljivih virov energije ter ekološke obdelave kmetijskih zemljišč, a so zastavljeni cilji na obeh področjih še višji. Količina nastalih komunalnih odpadkov na prebivalca je kljub povečanju v zadnjih nekaj letih manjša in hkrati se je tudi ravnanje z njimi precej izboljšalo. Za prehod v zeleno gospodarstvo, ki bo omogočal njegovo konkurenčnost in blaginjo prebivalstva brez večje škode za okolje, pa bo potrebno obstoječo proizvodnjo in potrošnjo spremeniti v bolj trajnostne oblike.
Poročilo o razvoju prinaša tudi nekatera priporočila, in sicer da morajo biti za nadaljnje izboljševanje blaginje prebivalstva prednostna področja ukrepanja usmerjena v :
- Dvig produktivnosti z učinkovito uporabo tehnološkega napredka in znanja.
- Celovite prilagoditve spremenjeni demografski strukturi prebivalstva, zlasti na področju trga dela in migracijske politike, sistemov socialne zaščite, izobraževanja in usposabljanja, prilagajanja delovnih procesov, spodbujanja zdravega načina življenja ter bivalnih razmer in prometne ureditve.
- Hitrejši prehod v zeleno gospodarstvo s spremembo današnjih modelov proizvodnje in potrošnje v bolj trajnostne oblike.
- Povečanje učinkovitosti države in njenih institucij za podporo in spodbujanje razvoja.