Novice

Na UMAR smo za potrebe priprave rebalansa državnega proračuna pripravili posodobljeno napoved, skladno z 11. členom Zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju, ki je bil sprejet 20. marca 2020. Napoved upošteva zadnje napovedi mednarodnih institucij za trgovinske partnerice Slovenije (objavljene do 10. junija), razpoložljive podatke o tekočih gospodarskih gibanjih in sprejete ukrepe ekonomskih politik.

Obeti za gospodarsko rast v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah so se od sredine marca 2020 močno poslabšali. V večini držav se letos pričakuje recesija zgodovinskih razsežnosti. Napovedi mednarodnih institucij za naše trgovinske partnerice večinoma predpostavljajo postopno gospodarsko okrevanje po zajezitvi prvega vala epidemije, ki bo izrazitejše v predelovalnih dejavnostih, v tistih, povezanih s turizmom, pa bolj postopno. Zaradi nadaljnje prisotnosti virusa in ohranjanja nekaterih omejitvenih ukrepov pa osnovni scenariji za mednarodno okolje ne predpostavljajo hitre vrnitve na ravni pred izbruhom epidemije.

V poletni napovedi UMAR za leti 2020 in 2021, ki smo jo pripravili v prvi polovici junija, predpostavljamo postopno okrevanje gospodarstva v drugi polovici leta po močnem upadu v prvem in zlasti drugem četrtletju. Ob prisotnosti virusa in ohranjanju nekaterih omejitvenih ukrepov pa bo to okrevanje postopno in diferencirano po posameznih dejavnostih. »Za letos tako predvidevamo 7,6-odstotni upad BDP, ki mu bo leta 2021 sledila ponovna rast, vendar v večini dejavnosti raven pred izbruhom epidemije ne bo dosežena«, je poudarila direktorica UMAR Maja Bednaš.

K upadu BDP bo letos prispeval padec dodane vrednosti v številnih dejavnostih. Pričakujemo, da bo dodana vrednost najbolj upadla v gostinskih, rekreacijskih, športnih, kulturnih in osebnih storitvah, v storitvah hotelskih nastanitev in prometu. Nekoliko manjši, a še vedno občuten bo tudi padec v predelovalnih dejavnostih. Padec povpraševanja, prekinitve dobaviteljskih poti ob tujih in domačih zajezitvenih ukrepih bodo vplivali tudi na velik upad izvoza in uvoza. Prav tako se bodo ob veliki negotovosti, ki vpliva na investicijske odločitve, občutno skrčile tudi investicije, zlasti v opremo in stroje. Zaradi omejenega gibanja in ponudbe v času epidemije ter povečane negotovosti letos pričakujemo tudi močan upad zasebne potrošnje, čeprav bo skupni razpoložljivi dohodek ob podpornih ukrepih vlade podoben kot lani. Državna potrošnja se bo v kriznih razmerah prehodno okrepila.

Zaostrene gospodarske razmere vplivajo tudi na trg dela. Interventni ukrepi blažijo negativne posledice, ne morejo pa jih v celoti preprečiti. Za letos tako pričakujemo padec zaposlenosti in znatno rast brezposelnosti. S postopnim okrevanjem gospodarske aktivnosti se bo poslabševanje razmer na trgu dela umirilo. »Vendar bo, ob upoštevanih predpostavkah v osrednjem scenariju, do okrevanja na trgu dela lahko prišlo šele tekom prihodnjega leta,« je poudarila Maja Bednaš.

Negotovost in tveganja za še večji upad BDP, povezana z morebitnimi ponovitvami večjih izbruhov epidemije, ostajajo visoka. Ponovni izbruh epidemije v večjem obsegu bi pripeljal do vnovične uvedbe strogih ukrepov za omejitev širjenja koronavirusa, kar bi znova močno ohromilo poslovanje v storitvenih dejavnostih in industriji. »Če do tega pride letos, bi se padec BDP še poglobil za 2 do 3 odstotne točke, stečaji in višja brezposelnost pa bi vplivali tudi na počasnejše okrevanje prihodnje leto«, je na tveganje opozorila Maja Bednaš, a z nekaj optimizma zaključila: »V primeru skorajšnjega razvoja in razpoložljivosti cepiva ali zdravila oziroma uspešne trajnejše zajezitve širjenja virusa pa obstaja tudi možnost hitrejšega okrevanja aktivnosti od predvidene v osrednjem scenariju.«