Delovni zvezki

Potrošnja gospodinjstev je pomembna komponenta gospodarske rasti, saj po vrednosti presega polovico bruto domačega proizvoda. Na tem mestu bomo osvetlili strukturo potrošnje, ki odraža spreminjanje navad gospodinjstev in se ob večanju blaginje sčasoma premika v smeri storitev in bolj luksuznih dobrin.

Večji delež izdatkov kot za hrano namenjamo za skupini stanovanje in promet

V strukturi potrošnje po namenu se je med letoma 1995 in 2006 struktura izdatkov slovenskih gospodinjstev razmeroma spremenila (naj opozorimo, da med potrošnjo ne šteje nakup stanovanj, ki pomeni investicije gospodinjstev ter različne oblike varčevanja, za kar gospodinjstva sicer tudi 'uporabljajo' svoj denar). Pred enajstimi leti so gospodinjstva največji delež izdatkov namenila za skupino stanarina, voda in energija (v nadaljevanju stanovanje), sledili pa so izdatki za skupini hrana in brezalkoholne pijače (v nadaljevanju hrana) ter promet (gl. Sliko). Omenjene tri skupine izdatkov so zasedale prva tri mesta tudi v lanskem letu, vendar so gospodinjstva večji delež kot za hrano (14,4 %), namenila za promet (16,2 %). Skupina stanovanje je ohranila najvišji, 18,8-odstotni, delež. Najmanjši delež slovenska gospodinjstva namenjajo za izobraževanje (1,2 %), sledita mu skupini zdravstvo (3,5 %) in komunikacije (delež se je od leta 1995 podvojil in je v letu 2006, ko je prehitel delež za zdravstvo, znašal 3,7 %).

V obdobju 1995–2006 se je zmanjšal delež izdatkov, ki ga gospodinjstva namenjajo za osnovne življenjske dobrine kot so hrana ter obleka in obutev (v nadaljevanju obleka; v letu 2005 je delež izdatkov za skupino pohištvo, gospodinjska oprema in vzdrževanje presegel delež izdatkov za obleko). Upadel je tudi delež za alkoholne pijače, tobak in mamila (v nadaljevanju alkohol) ter presenetljivo tudi za skupino hoteli, kavarne in restavracije (v nadaljevanju hoteli) ter promet. Povečal pa se je delež izdatkov za storitve in t. i. luksuzne dobrine, kot so na primer izdatki za komunikacije, zdravstvo, izobraževanje, rekreacijo in kulturo (v nadaljevanju rekreacija) ter raznovrstne dobrine in storitve (gre za proizvode za osebno nego, druge osebne proizvode, socialno varstvo, zavarovanje, finančne storitve, druge storitve). Delno je vzrok za povečevanje deleža teh dobrin in storitev tudi v vse večji odgovornosti posameznikov za lastno socialno varnost.

Če smo še leta 1995 največji delež izdatkov glede na trajnost dobrin namenjali za netrajno blago (38,4 %), to mesto zdaj zasedajo storitve (lani 42,5 %). V zadnjih štirih letih pa se krepijo predvsem izdatki za trajne dobrine (ki zajemajo 11,2 % izdatkov). V povprečju so se na leto povečevali realno za slabo desetino (v letu 2006 so dosegli celo doslej najvišjo, 14-odstotno realno, rast), kar je v skladu z razmeroma visoko rastjo zadolževanja gospodinjstev v tem obdobju (o tem smo pisali v prejšnji številki moje dinamike), ki je ponavadi potrebno za nakup teh dobrin (stanovanjska oprema, gospodinjski aparati, avtomobili, gradbeni material ipd.).

Struktura potrošnje v Sloveniji vse bližje evropski

V letu 2005 je vrednost izdatkov prebivalca Slovenije dosegla 85,8 % vrednosti izdatkov povprečnega Evropejca, pred petimi leti 80 %, pred desetimi leti pa nekaj več kot tri četrtine (77,4 %) (gl. Tudi opombo pod tabelo). Izdatke evropskega potrošnika smo v letu 2005 dosegli kar v polovici od dvanajstih skupin (hrana, alkohol, promet, zdravje, komunikacije in izobraževanje). V skupini alkohol smo našo raven izdatkov zmanjšali na raven prebivalca EU; v letu 1995 smo za to skupino namreč namenili kar tretjino več, še leta 2000 pa četrtino več kot prebivalec EU. V celotnem obdobju so naši izdatki za izobraževanje enaki evropskim. Do leta 2005 smo dohiteli evropsko raven tudi v skupinah komunikacije in zdravje, medtem ko smo še leta 2000 v prvi dosegali le dve tretjini (leta 1995 polovico), v drugi pa tri četrtine (in le tretjino v letu 1995) izdatkov evropskega potrošnika.

Tudi izdatki za pohištvo in rekreacijo nekoliko presegajo povprečni delež doseženih izdatkov na prebivalca v EU (tj. Zgoraj omenjenih 85,8 %, kolikor dosegajo tudi izdatki za pohištvo). Medtem ko pri vrednosti izdatkov na prebivalca najbolj zaostajamo pri skupini hoteli, saj dosegamo le 63,3 % evropskih izdatkov ter pri skupinah raznovrstne storitve (71,4 %) in stanovanje (75,0 %).

Tako v EU kot v Sloveniji se je v obdobju 1995–2005 najbolj povečala vrednost potrošnje na prebivalca v skupini komunikacije (v Sloveniji 4-krat, v EU pa 2-krat). Enako rast kot izdatki za komunikacije so v Sloveniji dosegli še izdatki za zdravstvo, poleg tega pa se je v dveh skupinah – rekreacija in raznovrstni proizvodi – vrednost izdatkov podvojila. Višja rast od rasti izdatkov na prebivalca v EU v omenjenih skupinah je omogočila krepitev deležev teh skupin v strukturi naše potrošnje in približevanje oziroma preseganje (gl. Tabelo) deležev v EU.

Primerjajmo še strukturo izdatkov po namenu med Slovenijo in EU na agregatni ravni (prej smo primerjali vrednost izdatkov na prebivalca, tu pa primerjamo deleže posameznih skupin dobrin na ravni vseh gospodinjstev) (gl. Tabelo). Tako v Sloveniji kot tudi v državah EU je bilo v obdobju 1995–2005 zaznati tendenco zniževanja deleža izdatkov v skupinah hrana, obleka, pa tudi alkohol, v nasprotju s tem gibanjem pa se je delež izdatkov v skupinah stanovanje, zdravstvo, komunikacije, izobraževanje in tudi rekreacija zvišal. Na ravni EU se je najbolj znižal delež izdatkov za obleko, hrano in pohištvo (deleži teh skupin so se znižali za okoli dobro desetino). V Sloveniji pa je bilo največje znižanje deleža zaznati v skupini hrana (znižal se je za slabo petino) in alkohol (za več kot desetino). Najbolj se je povečal delež izdatkov, namenjen za komunikacije (v Sloveniji se je podvojil, v EU pa povečal za skoraj polovico), ki mu v Sloveniji sledijo deleži izdatkov za zdravstvo (povečal se je za slabi dve tretjini), izobraževanje (za slabo tretjino) ter rekreacijo (za dobro petino). Nasprotno od držav EU so se v Sloveniji gibali deleži izdatkov za skupine pohištvo in raznovrstne storitve ter promet in hoteli: prva dva sta se povišala, zadnja dva pa med leti 1995 in 2005 znižala.

V primerjavi z državami EU so gospodinjstva v Sloveniji v letu 2005 namenila večji delež izdatkov predvsem za alkohol, komunikacije, izobraževanje, promet in hrano. Nižji delež kot v EU pa v Sloveniji namenjamo predvsem za skupine hoteli, raznovrstne dobrine ter stanovanje, pa tudi pohištvo. Delež izdatkov, ki ga gospodinjstva namenjajo za zdravstvo, pa tudi za obleko in rekreacijo, je bil v Sloveniji v letu 2005 na podobni ravni kot v povprečju držav EU.

Med Evropejci namenijo najvišji delež izdatkov za hrano Litvanci (kar 26,5 %), pa tudi Latvijci in Poljaki, katerih delež presega petino vseh izdatkov; najmanj pa Irci (8,3 %) in Luksemburžani (9,3 %). Največ za alkohol porabijo Madžari (8,3 %) in Estonci (8,1 %), najmanj pa Italijani (le 2,6 %), pa tudi Nizozemci, Avstrijci in Španci namenijo tej skupini manj kot 3 % izdatkov. Litvanci in Italijani med državljani EU največ namenijo za obleko (8 %), za skupino stanovanje pa Finci in Slovaki (več kot četrtino), najmanj pa za to skupino porabijo na Malti in Cipru (dobro desetino izdatkov). Za promet Luksemburžani namenijo kar 19,0 %, medtem ko Slovaki in Poljaki le 8,7 %. Za rekreacijo in kulturo največ namenijo v združenem kraljestvu (12,6 %), polovico manjši delež pa v Litvi. Španci namenijo kar 18,9 % za skupino hoteli, medtem ko madžarska, nizozemska in švedska gospodinjstva le 5 %.

Sklep

Struktura potrošnje slovenskih gospodinjstev se od leta 1995 približuje strukturi potrošnje v EU in ji je bila v letu 2005 že podobna – na to kaže padanje deleža izdatkov, namenjenega za hrano in druge osnovne dobrine, ter večanja deleža za storitve in t. i. luksuzne dobrine. Vendar so še vedno prisotne razlike v posameznih skupinah; tako v Sloveniji dajemo večji delež od povprečja za hrano in alkohol, veliko manjši delež izdatkov pa namenimo za skupino hoteli in restavracije. Večji delež pa slovenska gospodinjstva, zanimivo, namenjajo tudi za komunikacije in izobraževanje.

Mnenja avtorice ne izražajo nujno uradnih stališč institucije, v kateri je zaposlena.