Grafi tedna od 13. do 17. oktobra 2025: aktivnost v gradbeništvu, tekoči račun plačilne bilance, število delovno aktivnih oseb in drugi grafi
Po znižanju v prvem četrtletju je gradbena aktivnost v nadaljevanju leta naraščala in bila tudi avgusta precej višja kot pred letom. Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih do avgusta za 110,9 mio EUR nižji kot v enakem predhodnem obdobju in je znašal 3 mrd EUR (4,3 % ocenjenega BDP). K znižanju je največ prispeval večji…
Grafi tedna od 6. do 10. oktobra 2025: obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih
Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se od sredine leta krepi v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti (desez.), po prvih osmih mesecih pa je bila medletno manjša za odstotek. Največji upad je bil zabeležen v proizvodnji motornih vozil, prikolic in polprikolic ter v kovinski industriji. Skupna naročila…
Grafi tedna od 29. septembra do 3. oktobra 2025: cene življenjskih potrebščin, izvoz in uvoz blaga, prihodek v trgovini, prihodek v tržnih storitvah in drugi grafi
Medletna inflacija se je septembra nekoliko zmanjšala (2,6 %), predvsem zaradi nižje rasti cen obleke in obutve. K inflaciji pa so še naprej največ prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (7 %). Blagovni izvoz in uvoz (brez poslov…
Grafi tedna od 22. do 26. septembra 2025: gospodarska klima, povprečna bruto plača na zaposlenega in nepremičnine
Razpoloženje v gospodarstvu se je septembra še izboljšalo, boljše je bilo tudi medletno. Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je bila julija nekoliko nižja kot v predhodnih mesecih. V prvih sedmih mesecih leta je bila skupna povprečna bruto…
Nacionalni odbor za produktivnost
UMAR v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost pripravlja analize produktivnosti in konkurenčnosti.
Bruto domači proizvod in cene
Letos se bo rast BDP upočasnila na 0,8 % (z lanskih 1,7 %) in bo občutno nižja od pomladanskih pričakovanj (2,1 %). Ključni razlog za to je upad aktivnosti v izvoznem sektorju, predvsem v prvi polovici leta, kar povezujemo z relativno močno izpostavljenostjo težavam v evropski industriji. Gospodarsko rast bo letos poganjala domača potrošnja, najbolj trošenje gospodinjstev, podprto z visoko ravnjo zaposlenosti in pospešeno rastjo plač. Inflacija bo letos (2,9 %, medletna konec leta) predvsem zaradi višjih cen hrane nekoliko višja kot lani in od pomladanskih pričakovanj, v prihodnjih dveh letih pa se bo znižala (proti 2,3 %).
Bruto domači proizvod
(realna rast v %)
2025 | 2026 |
| Bruto domači proizvod (v mrd EUR) | 70,3 | 73,8 |
| Bruto domači proizvod na preb. (v EUR) | 32.953 | 34.576 |
| Inflacija (povprečje leta, v %) | 2,5 | 2,4 |
Trg dela
Zaposlenost se bo letos v povprečju leta zmanjšala, v prihodnjih dveh letih pa pretežno stagnirala. Ob tem bo brezposelnost v celotnem obdobju ostajala nizka. Nominalna rast plač bo letos, predvsem zaradi rasti v javnem sektorju (začetek izvajanja plačne reforme), višja kot lani, nato se bo nekoliko upočasnila, realna rast pa bo presegala stopnje pred desetletjem.
Zaposlenost
(rast v %)
2025 | 2026 |
| Registrirani brezposelni (število v 1.000) | 45,1 | 44,5 |
| Registrirana brezposelnost (stopnja v %) | 4,6 | 4,5 |
| Anketna brezposelnost (stopnja v %) | 3,6 | 3,6 |
Mednarodna menjava
Skupni izvoz bo letos ostal podoben kot pred letom in opazno nižji od pomladanskih napovedi. Pričakujemo upad izvoza blaga, k temu največ prispeva manjši izvoz vmesnih proizvodov. Izvoz storitev pa se bo povečal. Ob nekoliko višji rasti tujega povpraševanja v prihodnjih dveh letih pričakujemo okrevanje v izvoznem delu gospodarstva. Presežek tekočega računa plačilne bilance se znižuje.
Izvoz
(realna rast v %)
2025 | 2026 |
| Uvoz (realna rast v %) | 2,4 | 3,1 |
| Tekoči račun plačilne bilance (v mrd EUR) | 1,8 | 1,6 |
| Tekoči račun plačilne bilance (v % BDP) | 2,6 | 2,2 |
Izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji in EU
Zaradi povečanja koncentracije toplogrednih plinov (TGP) podnebne spremembe postajajo vse izrazitejše. Evropa se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, Slovenija pa je zaradi svoje lege še posebej ranljiva. EU je…
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je samostojna vladna služba, njen direktor je odgovoren predsedniku vlade.
Glavne naloge UMAR:
- spremljanje in analiziranje gibanj in razvoja z ekonomskega, socialnega in okoljskega vidika;
- spremljanje in analiziranje uresničevanja razvojnih usmeritev države; priprava letnega poročila o razvoju;
- priprava makroekonomskih napovedi in drugih strokovnih podlag za javnofinančno načrtovanje in ukrepe ekonomske politike;
- analiziranje produktivnosti in konkurenčnosti v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost;
- raziskovalno delo.