Ekonomsko ogledalo 7/2025: od sredine leta krepitev aktivnosti v večini dejavnosti in izboljšanje razpoloženja v gospodarstvu
Aktivnost se je v večini dejavnosti v Sloveniji od sredine leta tekoče okrepila. Najbolj se je povečala gradbena aktivnost, še posebej gradbene investicije v infrastrukturo in nestanovanjske stavbe. Po krčenju v prvi polovici leta sta se v tretjem četrtletju tekoče povečala tudi realni izvoz blaga in proizvodnja…
Grafi tedna od 17. do 21. novembra 2025: število delovno aktivnih oseb, povprečna bruto plača na zaposlenega in cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev
Število delovno aktivnih oseb je bilo septembra, podobno kot v prejšnjih mesecih in v prvih devetih mesecih, medletno manjše za 0,4 %. Največji medletni upad je bil septembra v raznovrstnih poslovnih dejavnostih, predelovalnih…
Grafi tedna od 10. do 14. novembra 2025: bruto domači proizvod, poraba elektrike po odjemnih skupinah, proizvodnja predelovalnih dejavnosti in drugi grafi
Gospodarska aktivnost se je v tretjem četrtletju nadalje povečala (za 0,8 % desez.), medletno je bila višja za 1,7 %, v devetih mesecih za 0,7 %. V tretjem četrtletju se je občutno okrepila rast gradbenih investicij, rast zasebne potrošnje pa se je nekoliko…
Komentar BDP: Okrevanje v izvoznem sektorju in znaten pospešek gradbene aktivnosti
Po danes objavljenih podatkih Statističnega urada RS se je v tretjem letošnjem četrtletju nadaljevala rast gospodarske aktivnosti. Bruto domači proizvod (BDP) se je realno povečal tekoče (0,8 %, desezonirano) in medletno (1,7 %). V primerjavi s prvo polovico leta so spodbudnejša tekoča gibanja v izvoznem sektorju, močno so se…
Javni natečaj za položaj direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj
Zadnji dan za prijavo je:
ponedeljek, 8. december 2025.
Nacionalni odbor za produktivnost
UMAR v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost pripravlja analize produktivnosti in konkurenčnosti.
Bruto domači proizvod in cene
Letos se bo rast BDP upočasnila na 0,8 % (z lanskih 1,7 %) in bo občutno nižja od pomladanskih pričakovanj (2,1 %). Ključni razlog za to je upad aktivnosti v izvoznem sektorju, predvsem v prvi polovici leta, kar povezujemo z relativno močno izpostavljenostjo težavam v evropski industriji. Gospodarsko rast bo letos poganjala domača potrošnja, najbolj trošenje gospodinjstev, podprto z visoko ravnjo zaposlenosti in pospešeno rastjo plač. Inflacija bo letos (2,9 %, medletna konec leta) predvsem zaradi višjih cen hrane nekoliko višja kot lani in od pomladanskih pričakovanj, v prihodnjih dveh letih pa se bo znižala (proti 2,3 %).
Bruto domači proizvod
(realna rast v %)
2025 | 2026 |
| Bruto domači proizvod (v mrd EUR) | 70,3 | 73,8 |
| Bruto domači proizvod na preb. (v EUR) | 32.953 | 34.576 |
| Inflacija (povprečje leta, v %) | 2,5 | 2,4 |
Trg dela
Zaposlenost se bo letos v povprečju leta zmanjšala, v prihodnjih dveh letih pa pretežno stagnirala. Ob tem bo brezposelnost v celotnem obdobju ostajala nizka. Nominalna rast plač bo letos, predvsem zaradi rasti v javnem sektorju (začetek izvajanja plačne reforme), višja kot lani, nato se bo nekoliko upočasnila, realna rast pa bo presegala stopnje pred desetletjem.
Zaposlenost
(rast v %)
2025 | 2026 |
| Registrirani brezposelni (število v 1.000) | 45,1 | 44,5 |
| Registrirana brezposelnost (stopnja v %) | 4,6 | 4,5 |
| Anketna brezposelnost (stopnja v %) | 3,6 | 3,6 |
Mednarodna menjava
Skupni izvoz bo letos ostal podoben kot pred letom in opazno nižji od pomladanskih napovedi. Pričakujemo upad izvoza blaga, k temu največ prispeva manjši izvoz vmesnih proizvodov. Izvoz storitev pa se bo povečal. Ob nekoliko višji rasti tujega povpraševanja v prihodnjih dveh letih pričakujemo okrevanje v izvoznem delu gospodarstva. Presežek tekočega računa plačilne bilance se znižuje.
Izvoz
(realna rast v %)
2025 | 2026 |
| Uvoz (realna rast v %) | 2,4 | 3,1 |
| Tekoči račun plačilne bilance (v mrd EUR) | 1,8 | 1,6 |
| Tekoči račun plačilne bilance (v % BDP) | 2,6 | 2,2 |
Gospodarska gibanja v dejavnosti kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 2000–2024
Analiza dodane vrednosti (DV) ter obsega proizvodnje v dejavnosti kmetijstva, gozdarstva in ribištva (dejavnost A) v obdobju 2000–2024 kaže na raznoliko dinamiko razvoja, ki jo zaznamujejo strukturne spremembe. V letu 2024…
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je samostojna vladna služba, njen direktor je odgovoren predsedniku vlade.
Glavne naloge UMAR:
- spremljanje in analiziranje gibanj in razvoja z ekonomskega, socialnega in okoljskega vidika;
- spremljanje in analiziranje uresničevanja razvojnih usmeritev države; priprava letnega poročila o razvoju;
- priprava makroekonomskih napovedi in drugih strokovnih podlag za javnofinančno načrtovanje in ukrepe ekonomske politike;
- analiziranje produktivnosti in konkurenčnosti v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost;
- raziskovalno delo.