Novice

Rast skupnega izvoza se je lani znatno upočasnila in za le 0,3 % presegla raven iz leta 2024. K upočasnitvi je prispeval tekoči upad izvoza blaga v prvi polovici leta, ki je do konca leta le nekoliko okreval. Dinamiko blagovnega izvoza sta zaznamovali specifična struktura z visokim deležem avtomobilske in kovinske industrije ter velika odvisnost od nemške industrije, zato izvoz blaga (–0,2 %) ni sledil rasti tujega povpraševanja (po razpoložljivih podatkih okoli 3 %). Izvoz storitev se je okrepil (2,2 %), od julija je k temu  opazno prispevala širitev avtomobilskih zavarovanj slovenske zavarovalnice na italijanski trg. Rast uvoza (2,1 %) je lani presegla rast izvoza, zlasti v zadnjem četrtletju, zato je bil prispevek menjave s tujino h gospodarski rasti negativen (–1,3 o. t. v celem letu).

Tudi v predelovalnih dejavnostih so dejavniki iz mednarodnega okolja, strukturni dejavniki in povečani stroškovni pritiski vplivali na zmanjšanje dodane vrednosti (–1,3 %), najbolj prizadeti sta bili avtomobilska ter kovinska industrija. Upad je sledil nadpovprečni rasti v letu 2024, najizrazitejši je bil v prvem četrtletju. Dodana vrednost pa je upadla tudi v zadnjem četrtletju – ocenjujemo, da najbolj v kovinski industriji, pa tudi v proizvodnji električnih naprav, drugih strojev in naprav ter motornih vozil in (pol)prikolic. Sicer sta avtomobilska in kovinska industrija tudi v celem letu največ prispevali k upadu proizvodnje predelovalnih dejavnosti. Ocenjujemo, da je nekoliko upadla tudi dodana vrednost v dejavnosti prometa, ki je močno povezan z izvoznim sektorjem in razmerami v mednarodnem gospodarskem okolju. 

Investicijska aktivnost se je lani okrepila (4,1 %). Po presenetljivem upadu v prvem četrtletju so se investicije v nadaljevanju leta povečevale, v tretjem in četrtem četrtletju so bile medletno višje za 10 oziroma 12 %. »Po razpoložljivih kazalnikih ocenjujemo, da so se krepile zlasti državne in infrastrukturne investicije, saj so bila gibanja zasebnih investicij bolj umirjena: poleg velike negotovosti v mednarodnem okolju, ki vpliva na investicijske odločitve podjetij, je na šibkejšo investicijsko aktivnost zasebnega sektorja vplival tudi močan padec stanovanjskih investicij, ki so se tako znižale drugo leto zapored,« je aktualne podatke in gibanja komentirala vršilka dolžnosti direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Alenka Kajzer.

Trošenje gospodinjstev se je po 3,8-odstotni rasti v letu 2024 lani več kot prepolovilo (na 1,7 %.) »K temu je ob sicer okrepljeni rasti razpoložljivega dohodka, podprti z visoko zaposlenostjo in pospešeno rastjo skupnih prejemkov, prispevala večja nagnjenost gospodinjstev k varčevanju, najizraziteje v prvem četrtletju,« je povedala Alenka Kajzer. Gospodinjstva so povečala nakupe novih avtomobilov (predvsem v drugi polovici leta) in ostalih neživil (visoka rast predvsem ob koncu leta) ter trošenje za turistične storitve v tujini. Skladno s takšnimi gibanji se je okrepila rast prodaje v trgovini na drobno in v trgovini z motornimi vozili. 

Rast državne potrošnje se je po visoki rasti v letu 2024 (popoplavna obnova, preoblikovanje prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek) v letu 2025 umirila (1,6 %). Sicer je od sredine leta 2025 na državno potrošnjo vplivalo tudi uvajanje novih storitev dolgotrajne oskrbe, v celem letu pa rast zaposlenosti.

Izboljševanje razpoloženja v gospodarstvu in med potrošniki v Sloveniji se je v začetku leta nadaljevalo, kazalnik gospodarske klime je bil medletno višji in je nekoliko presegel tudi dolgoletno povprečje. 
K januarskemu izboljšanju sta prispevala kazalnika zaupanja med potrošniki in v predelovalnih dejavnostih, ki pretežno rasteta od sredine lanskega leta. Ostali kazalniki zaupanja (v trgovini na drobno, storitvenih dejavnostih in gradbeništvu) so se januarja poslabšali in bili tudi medletno večinoma manjši (z izjemo gradbeništva). 

Tudi kazalniki gospodarskega razpoloženja v evrskem območju v začetku leta nakazujejo nadaljevanje rasti gospodarske aktivnosti. Vrednost sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI) za evrsko območje se je januarja v primerjavi z decembrom sicer malenkost znižala (na 51,3), kar je posledica nižje vrednosti kazalnika za storitvene dejavnosti (51,6). Kazalnik za proizvodnjo v predelovalnih dejavnostih pa se je izboljšal (50,5). Kazalnik gospodarske klime ESI za evrsko območje je bil januarja najvišji v zadnjih treh letih, rast je bila široko osnovana. Tudi v Nemčiji kazalniki zaupanja nakazujejo nadaljevanje rasti aktivnosti v začetku leta. Sestavljeni kazalnik PMI se je povečal (52,1), rast je temeljila na zvišanju kazalnika za proizvodnjo v predelovalnih dejavnostih (51,4), kazalnik za storitve pa se je nekoliko znižal (52,4). Tudi kazalnik gospodarske klime Ifo za predelovalne dejavnosti se je januarja močno zvišal, pri storitvah pa poslabšal. 

Na UMAR pripravljamo Pomladansko napoved gospodarskih gibanj, ki jo bomo Vladi RS predstavili predvidoma v prvi polovici marca.