Novice

Skupni izvoz se je v tretjem četrtletju tekoče povečal, v medletni primerjavi (–1,1 %) pa je bil manjši zaradi zelo visoke lanske osnove. Izvoz blaga se je po krčenju v zadnjih dveh četrtletjih povečal, medletno pa je bil manjši (–1,7 %). K četrtletni rasti izvoza blaga je pomembno prispevalo povečanje izvoza v države EU, izven EU pa se je zmanjšal, zlasti v ZDA. Opazno se je povečal izvoz skupine cestnih vozil, ki sicer mesečno in četrtletno močno niha, zlasti izvoz v Francijo. Večji je bil tudi izvoz farmacevtskih proizvodov ter drugih strojev in naprav. Po opaznem upadu v predhodnem četrtletju se je nekoliko povečal tudi izvoz kovin in kovinskih izdelkov, zmanjšal pa izvoz ostalih materialov. Medletna rast izvoza storitev se je v tretjem četrtletju upočasnila (0,1 %). Letos rastejo zlasti poslovne in IKT storitve, nekoliko manj storitve, povezane s turizmom; izvoz transportnih in gradbenih storitev pa je bil manjši kot v enakem obdobju lani. 

Ob medletnem upadu izvoza in povečanju uvoza (0,7 %) v tretjem četrtletju je bil prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP negativen (–1,4 o. t.) Zaradi revidiranih stopenj uvoza navzdol v prvem in drugem četrtletju (v povezavi z znatnim popravkom uvoza blaga navzdol v višini okoli 890 mio EUR v prvih sedmih mesecih) pa je bil ta prispevek v prvem in drugem četrtletju znatno večji kot ob prejšnji objavi rasti BDP za prvi dve četrtletji (za 0,6 oziroma 3,1 o. t)¹.

Dodana vrednost predelovalnih dejavnosti je bila po upadu v prvi polovici leta na podobni ravni kot pred letom, tekoče pa je okrevala. Na podlagi podatkov o proizvodnji predelovalnih dejavnosti ocenjujemo, da je bilo tekoče okrevanje razmeroma široko osnovano, saj se je povečala proizvodnja v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti. Med pomembnejšimi panogami je na medletni ravni še naprej rasla proizvodnja v farmaciji, proizvodnja IKT opreme in proizvodnja živil, po upadu v prvi polovici leta se je povečala tudi proizvodnja vozil in plovil, kjer je prisoten tudi vpliv učinka osnove; upad proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov je bil nekoliko manjši kot v prvi polovici leta.

Investicijska aktivnost se je opazneje povečala (9,1 %) po upadu v prvi polovici leta, zlasti v prvem četrtletju. Tekoče in medletno so se močno povečale zlasti gradbene investicije v infrastrukturo in nestanovanjske stavbe, stanovanjska gradnja pa je bila še naprej manjša kot pred letom; rast dodane vrednosti v gradbeništvu je bila 14,2-odstotna (medletno). 

Prispevek zalog h gospodarski rasti, ki je bil za prvo polovico leta popravljen močno navzdol (za 0,5 o. t. v prvem in za kar 2,4 o. t. v drugem četrtletju), je bil v tretjem četrtletju pozitiven (0,6 o. t.).

Rast zasebne potrošnje (1,0 %, medletno) je bila nekoliko nižja kot v drugem četrtletju, ko se je močno pospešila (2,2 %). Gospodinjstva so glede na enako lansko obdobje povečala predvsem nakupe neživil in avtomobilov. Zaradi nižje ocene potovanj slovenskih državljanov v tujino v plačilni bilanci je bila rast zasebne potrošnje v prvi polovici leta sicer popravljena navzdol, a trošenje gospodinjstev ostaja pomemben dejavnik letošnje gospodarske rasti.  

Državna potrošnja je bila v tretjem četrtletju za 1,2 % večja kot pred letom. Po medletnem znižanju v predhodnem četrtletju je na rast vplival predvsem manjši učinek visoke lanske osnove², sicer pa se je nadaljevala rast zaposlenosti v nekaterih javnih storitvah sektorja država (zdravstvo, socialno varstvo in izobraževanje). 

Vrednost kazalnika gospodarske klime v Sloveniji se izboljšuje od sredine leta, oktobra je bila znova višja tudi medletno. Z izjemo predelovalnih dejavnosti, kjer se le počasi izboljšuje, je vrednost kazalnika presegla dolgoletno povprečje v vseh dejavnostih (gradbeništvo, trgovina, storitve), nekoliko pod dolgoletnim povprečjem pa je kazalnik zaupanja potrošnikov. Podjetja v predelovalnih dejavnostih sicer tudi v začetku zadnjega četrtletja med glavnimi omejitvenimi dejavniki za poslovanje navajajo negotove gospodarske razmere, nezadostno povpraševanje ter pomanjkanje usposobljene delovne sile, so se pa pričakovanja glede proizvodnje in zaposlovanja izboljšala. 

Tudi kazalniki gospodarskega razpoloženja v evrskem območju v začetku zadnjega četrtletja nakazujejo nadaljevanje rasti aktivnosti. Vrednost sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI) je bila oktobra najvišja v zadnjih dveh letih in pol (v evrskem območju 52,5, v Nemčiji 53,9; vrednost nad 50 nakazuje rast aktivnosti). Tudi kazalnik gospodarske klime ESI za evrsko območje je bil oktobra najvišji po sredini leta 2023, zaupanje pa se je v primerjavi s septembrom izboljšalo v vseh dejavnostih in med potrošniki. Oktobra se je izboljšal tudi Ifo kazalnik nemške gospodarske klime, predvsem zaradi boljših pričakovanj podjetij glede poslovanja v prihodnjih mesecih.

»Ocenjujemo, da je letošnja rast gospodarske aktivnosti v okviru pričakovanj naše Jesenske napovedi gospodarskih gibanj, pri čemer bi bila investicijska aktivnost lahko nekoliko višja, zasebna potrošnja pa nekoliko nižja,« je povedala Alenka Kajzer, vršilka dolžnosti direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Gospodarski obeti za zadnje letošnje četrtletje tako ostajajo pozitivni, prav tako tudi predpostavke gospodarske rasti v najpomembnejših trgovinskih partnericah v letu 2026 na podlagi najnovejših napovedi mednarodnih institucij, ki ne odstopajo bistveno od predpostavk v Jesenski napovedi gospodarskih gibanj. Tveganja in negotovost v mednarodnem okolju sicer ostajajo velika, predvsem v povezavi z morebitnim zaostrovanjem trgovinskih in geopolitičnih napetosti. 
 

______________

^{1  Kljub temu rast BDP v prvem in drugem četrtletju ni bila bistveno popravljena glede na predhodno objavo, saj sta bila v isti primerjavi manjša rast zasebne potrošnje in prispevek zalog h gospodarski rasti.
2   Raven državne potrošnje je bila zlasti v drugem četrtletju lani povišana zaradi vpliva izdatkov za obnovo po poplavah. Na visoko raven državne potrošnje v celem lanskem letu je vplivalo tudi preoblikovanja prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno.}