Novice

Skupni izvoz blaga in storitev se je po upadu v letu 2023 lani povečal za 3,2 %. Izvoz blaga se je po močni rasti v tretjem četrtletju v zadnjem četrtletju tekoče sicer zmanjšal, v celem letu pa je bila rast 3,6-odstotna.  K povečanju izvoza blaga je lani največ prispeval izvoz kemičnih, po naši oceni zlasti farmacevtskih, izdelkov, zaradi močne rasti v prvi polovici leta pa tudi izvoz vozil. V primerjavi z letom 2023 se je povečal tudi izvoz vozil, električnih strojev in naprav ter primarnih proizvodov (zlasti živil). Dodana vrednost predelovalnih dejavnosti se je v zadnjem četrtletju precej povečala, medletna rast je bila 4,2-odstotna, v celem letu 2024 pa 3,1-odstotna. Po naši oceni se je močno povečala proizvodnja farmacevtskih izdelkov, prav tako tudi električnih naprav in proizvodov večine energetsko intenzivnih panog, upadla pa je proizvodnja strojev in naprav ter vozil, ki se je opazneje skrčila v drugi polovici leta. Lani se je v povezavi z okrevanjem izvoza ustavilo tudi upadanje dodane vrednosti v dejavnosti transporta in skladiščenja, ki se je v predhodnem letu opazneje skrčila. Rast skupnega uvoza (3,9 %) je bila v letu 2024 prav tako višja kot leto pred tem in višja od rasti izvoza, kar je vplivalo na negativen prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP (–0,4 o. t.).  

»Investicije so se v zadnjem četrtletju tekoče nekoliko povečale, v celem letu pa so bila gibanja precej slabša od jesenskih pričakovanj, kjer smo pričakovali stagnacijo. Investicije v osnovna sredstva so lani upadle za 3,7 %. Zmanjšal se je obseg gradbenih investicij, zlasti v prvih treh četrtletjih, kar povezujemo tudi z upadom državnih investicij. Dodana vrednost v gradbeništvu, ki se je v zadnjem četrtletju opazneje povečala, pa je v celem letu upadla za 1,4 %,« je aktualne podatke komentirala vršilka dolžnosti direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Maja Bednaš. Lani je bil manjši tudi obseg investicij v opremo in stroje, kar povezujemo s počasnim okrevanjem rasti aktivnosti v mednarodnem okolju in visoko negotovostjo, tudi v zvezi z mednarodno trgovinsko politiko. Prispevek zalog h gospodarski rasti je bil v zadnjem četrtletju negativen (–0,6 o. t), v celem letu pa rahlo pozitiven (0,3 o. t.).

»Rast zasebne potrošnje gospodinjstev je bila v zadnjem četrtletju 2024 malce nižja kot v prejšnjih četrtletjih, v celem letu pa je bila, po stagnaciji v letu 2023, 1,6-odstotna, kar je skladno z jesenskimi pričakovanji,« je povedala Maja Bednaš. Podprla jo je višja realna rast bruto razpoložljivega dohodka ob visoki ravni zaposlenosti in razmeroma visoki realni rasti plač in socialnih transferjev. Gospodinjstva so povečala trošenje, predvsem za nakupe novih avtomobilov in turistične storitve v tujini, prav tako tudi za živila, pijače in tobačne izdelke ter nakupe neživil. Manj kot v letu 2023 pa je bilo prenočitev slovenskih državljanov doma. Skladna s tem so bila gibanja v trgovini na drobno in z motornimi vozili. Nadaljnja rast obiska in potrošnje tujih turistov je pozitivno vplivala na rast dodane vrednosti v dejavnostih, povezanih s turizmom.

Rast državne potrošnje se je v zadnjem četrtletju še malo umirila (5,7 % medletno), v celem letu pa je bila precej visoka (8,5 % medletno) in skladna z jesenskimi pričakovanji. Na visoko rast je skozi celo leto metodološko vplivalo preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, ki je javni vir financiranja. To je vplivalo na višje javne izdatke za zdravila in blago ter storitve v zdravstvu (ta sprememba se kaže v relativni višji rasti državne potrošnje in hkrati nižji rasti zasebne potrošnje, zato je na ravni BDP njen učinek nevtralen). K visoki rasti državne potrošnje so prispevali tudi izdatki, povezani s popoplavno obnovo, okrepila pa se je tudi rast zaposlenosti v sektorju država. 

Kazalnik gospodarske klime v Sloveniji se je v zadnjih mesecih ustalil na višji ravni kot pred letom, a je že skoraj dve leti pod dolgoletnim povprečjem. Januarja 2025 je bil v primerjavi z januarjem lani kazalnik zaupanja višji v vseh dejavnostih razen v gradbeništvu, kjer je največ anketiranih podjetij kot glavni omejitveni dejavnik navedlo pomanjkanje usposobljenih delavcev. Nižje kot januarja lani pa je bilo tudi razpoloženje potrošnikov. 

Kazalniki razpoloženja za evrsko območje so se v začetku leta nekoliko izboljšali. Vrednost sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI) za evrsko območje se je januarja zvišala nekoliko nad 50 (vrednost, ki nakazuje rast aktivnosti), predvsem zaradi izboljšanja v predelovalnih dejavnostih, kjer pa PMI ostaja pod 50. Vrednost kazalnika PMI za storitve pa že nekaj časa presega vrednost 50 (razen novembra 2024) in kaže, da aktivnost v evrskem območju poganjajo storitve. Tudi sestavljeni kazalnik PMI za Nemčijo se je januarja ob dvigu obeh kazalnikov zvišal nekoliko nad 50. Razpoloženje v storitvenem sektorju je bilo najvišje v zadnjih šestih mesecih, v industriji pa manj pesimistično kot v zadnjih mesecih. Kazalnik gospodarske klime (ESI) v evrskem območju se je januarja prav tako nekoliko zvišal, z izboljšanjem zaupanja v večini dejavnosti (najbolj v industriji) in med potrošniki ter v vseh večjih članicah (Franciji, Italiji, Španiji, Nemčiji). Medletno je ostal nižji. 

»Gospodarski obeti v mednarodnem okolju za leto 2025 v tem trenutku kažejo na rahlo izboljšanje oziroma višjo rast tujega povpraševanja kot lani, se pa močno povečuje negotovost, povezana s posledicami že sprejetih in nadaljnjih protekcionističnih ukrepov ZDA ter povračilnimi ukrepi prizadetih držav,« je o pričakovanjih za letošnje leto in tveganjih povedala Maja Bednaš. Indeks negotovosti trgovinskih politik (Trade Policy Uncertainty Index) je januarja 2025 dosegel rekordne ravni, kar kaže na povečano tveganje za poslabšanje obetov. Dodatna tveganja za uresničitev napovedi so v mednarodnem okolju povezana predvsem z morebitno zaostritvijo geopolitičnih razmer, eskalacijo trgovinskih konfliktov in počasnejšim gospodarskim okrevanjem v nekaterih pomembnih trgovinskih partnericah od sedaj pričakovanega. Negotovosti v domačem okolju pa ostajajo povezane predvsem z zagotavljanjem zadostnih zmogljivosti za izvajanje visoke investicijske aktivnosti države v prihodnjih letih in uspešnostjo privabljanja tuje delovne sile.

Na UMAR pripravljamo Pomladansko napoved gospodarskih gibanj, ki jo bomo predstavili v prihajajočih tednih, po seznanitvi Vlade RS.