Novice

Visoka kakovost življenja ob precejšnjem zaostanku pri produktivnosti, ki zahteva pospešen prehod v inovacijsko podprto rast in nizkoogljično krožno gospodarstvo ter krepitev ustvarjalne dolgožive družbe in institucionalnega okolja

Slovenija se po večini globalnih sinteznih indeksov kakovosti življenja uvršča v zgornjo polovico držav EU. 
Na področju družbenega razvoja se je zadnja leta ob pozitivnih gibanjih na trgu dela zmanjševal zaostanek za EU glede materialne blaginje prebivalstva. Dohodkovna, premoženjska in plačna neenakost so ostale med najmanjšimi v EU, prav tako stopnja tveganja socialne izključenosti in stopnja tveganja revščine, kljub povečanju v obdobju 2022–2024. Izobraženost prebivalcev je razmeroma dobra, pismenosti mladih so se poslabšale, a ostale nad povprečjem EU, ustvarjalnost mladih pa je med najnižjimi v EU. Leta zdravega življenja so precej nad povprečjem EU, izboljšali so se tudi nekateri drugi kazalniki zdravstvenega stanja. Velike ostajajo neizpolnjene potrebe po zdravstveni in dolgotrajni oskrbi. 
Obremenjenost narave s proizvodnimi procesi in življenjskim slogom, merjena z ekološkim odtisom, je v Sloveniji podobna kot v povprečju EU. Ohranjenost naravnih virov je razmeroma dobra: vodotoki so med najkakovostnejšimi v EU, kakovost tal je zadovoljiva, zrak pa obremenjujejo predvsem trdi delci. Prostor v Sloveniji zaradi svoje raznolikosti in pestrosti omogoča visoko kakovost življenja, nekatere spremembe, kot na primer intenzivna gradnja infrastrukture in stavb na hitro razvijajočih območjih ter opuščanje rabe na odmaknjenih podeželskih območjih, pa za razvoj prostora niso ugodne. 
Slovenija tudi po epidemiji in energetski krizi ostaja gospodarsko stabilna država, uspešna je bila pri umiritvi inflacije in izboljšanju javnofinančnega stanja, brezposelnost je na zgodovinsko najnižjih ravneh. Zaostanek v BDP na prebivalca po kupni moči (merilo gospodarske razvitosti) za povprečjem EU se je (po upočasnitvi dohitevanja med epidemijo) v letih 2022 in 2023 nekoliko intenzivneje zmanjševal, v letu 2024 pa je dohitevanje zastalo. Vrzel v gospodarski razvitosti izhaja iz podpovprečne produktivnosti dela, ki v letih 2023 in 2024 dosega 85 % povprečne produktivnosti dela v EU. Nadaljnji dvig produktivnosti ob že doseženi visoki zaposlenosti je ključen za gospodarsko dohitevanje razvitejših držav, s tem pa tudi za izboljševanje kakovosti življenja. 

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je zadolžen za spremljanje uresničevanja krovne strategije razvoja Slovenije, v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost pa podrobneje analizira in daje priporočila za izboljšanje produktivnosti. V preteklih letih smo v ta namen na UMAR pripravljali dve ločeni, a vsebinsko zelo povezani poročili: Poročilo o razvoju in Poročilo o produktivnosti, letos pa vsebine obeh dosedanjih poročil prvič združujemo v publikaciji Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2025. Združeno poročilo se posveča obojemu – tako razvoju kot tudi produktivnosti, ki je prav tako eden od pomembnih dolgoročnih dejavnikov za doseganje višje kakovosti življenja. S tem pa ne omogoča le celovitejše analize, ampak tudi pripravo bolj celostnih in uravnoteženih priporočil, ki se medsebojno dopolnjujejo in jih poleg ključnih dejavnikov razvoja z izzivi predstavljamo v nadaljevanju. 

Ustvarjalna in dolgoživa družba

Slovenija se podobno kot EU spoprijema z izzivi demografskih sprememb, novih in drugačnih  znanj, spretnosti ter kompetenc ob prehodu v pametno in zeleno gospodarstvo. Dostopnost vzgojno-izobraževalnih in kulturno-umetniških storitev je dobra, a kakovost izobraževanj se poslabšuje ter ne odgovarja na sodobne družbene izzive. Nekatere ranljive skupine se že vrsto let soočajo z večjim tveganjem revščine od tovrstnih skupin v povprečju EU. V sistem zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe se vpeljujejo številne spremembe za povečanje dostopnosti storitev, največja izziva sta pomanjkanje kadrov in neizpolnjene potrebe.

Priporočila

- Postaviti ustvarjalnost v jedro vzgojno-izobraževalnih in družbenih procesov in prepoznati kulturo vseživljenjskega učenja kot pot v dolgoživo družbo, katere kakovost bo odvisna tudi od strateškega upravljanja človeških virov ter uspešnega vključevanja in aktivacije še razpoložljivih potencialnih človeških virov (doma in v tujini), razvoja človeškega kapitala za prihodnje potrebe ter izzive, pa tudi od avtomatizacije poslovnih idr. procesov.
- Zagotavljati ustrezno višino socialnih transferjev za preživetje oseb, ki si tega zaradi različnih razlogov same niso zmožne zagotoviti, in s tem preprečevati absolutno revščino ter ohranjanjati človekovo dostojanstvo.
- Zmanjšati število čakajočih nad dopustno čakalno dobo v zdravstvu in sistemsko odpravljati neenakosti v zdravju (zlasti ekonomsko najranljivejših skupin), ki se povečujejo zaradi staranja prebivalstva, naraščanja kroničnih bolezni ter pomanjkanja zdravstvenega osebja; krepiti dolgotrajno oskrbo na domu za ohranjanje samostojnosti in dostojanstva starejših prebivalcev.

Prehod v inovacijsko podprto rast

Upočasnjena rast produktivnosti v zadnjem desetletju je povezana s prenizko investicijsko aktivnostjo in prepočasnim prestrukturiranjem podjetniškega sektorja. Ta v preveliki meri ostaja zasidran v delovanju in konkuriranju na osnovi izboljšav že preizkušenih proizvodov in tehnologij ter prepočasi prehaja k uvajanju radikalnejših inovacij, podprtih z modernizacijo poslovanja in organizacije podjetij.

Priporočila

- Bistveno okrepiti investicije, še posebej podjetniškega sektorja, v neoprijemljivi kapital (tvegane raziskave, razvoj in inovacije ter IKT, usposabljanje in organizacijo), z (i) bolj predvidljivim poslovnim okoljem (davki), (ii) pospešitvijo in poenostavitvijo administrativnih postopkov (izdaja dovoljenj) ter (iii) bolj premišljeno uporabo tradicionalnih intervencij države ob preusmeritvi k sistematični in ciljani podpori za prehod v inovacijsko podprto rast.
- Podpreti zagonska in scale-up, nišna ter visokotehnološka podjetja z globalnim potencialom rasti s (i) pospešitvijo postopkov pri zaposlovanju iz tujine, (ii) prilagoditvijo pravnih oblik za njihovo poslovanje in nagrajevanje (vitka d. d., opcije), (iii) izboljšanjem dostopa do tveganega kapitala (in poenostavljenimi postopki za pridobivanje kapitala), (iv) podporo pri prodoru na globalne trge ter (v) omogočanjem razvoja novih rešitev in prvih postavitev na osnovi inovativnih javnih naročil.
- Podpreti prehod hrbteničnih podjetij v inovacijsko podprto rast z: (i) izdatnejšo in predvidljivo podporo za zahtevnejše in bolj tvegane RRI projekte, (ii) dostopom do specializirane raziskovalne infrastrukture, (iii) podporo pri integraciji najzahtevnejših tehnologij skladno s konceptom industrije 4.0 ter optimizacijo upravljanja in organizacije družb (vitko in agilno, inovacijam prilagojeno poslovanje), (iv) podporo razvoju novih (trajnostnih) poslovnih modelov na osnovi razločevanja proizvodov (dizajn, znamčenje) ter (v) podpornim okoljem za pospeševanje inovacij in medsebojnega povezovanja (SRIPi, Demo centri). Majhna, tradicionalna in obrtniška podjetja potrebujejo tudi dostop do enostavnih instrumentov podpor (vavčerji), še posebej na področju prehoda od informatizacije k digitalizaciji poslovanja do sodelovanja z institucijami znanja.

Prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo

Slovenija napreduje pri doseganju razklopa med rabo energije oziroma emisijami toplogrednih plinov in gospodarsko rastjo, a pri emisijski in energetski produktivnosti še zaostaja za povprečjem EU. Poraba snovi pa je v zadnjem desetletju naraščala hitreje kot v EU; pri tem pomembno neizkoriščeno priložnost predstavlja nizek delež porabe predelane snovi.

Priporočila

- S prepoznavanjem priložnosti ter razvojem inovacij uvajati nove čiste tehnologije, izboljšati energetsko učinkovitost in pospešeno uvajati obnovljive vire energije. Zmanjšati cestni promet na fosilna goriva ter ga nadomestiti s trajnejšimi oblikami mobilnosti. Dosledno spremljati uspešnost razvoja, medresorsko usklajevati in prilagajati politike. 
- S sistemskim razvojem novih poslovnih in potrošniških modelov zmanjšati porabo virov ter povečati učinkovitost njihove rabe. Krepiti trajnostne krožne prakse, prednostno z dodajanjem vrednosti lokalnim virom, kakovostno predelavo in uporabo reciklabilnih surovin. To bo možno doseči s povezovanjem akterjev in izvedbeno podporo inovativnim projektom.
- Spodbujati trajnostne naložbe ter zagotoviti učinkovito in ciljno usmerjeno porabo sredstev. Pri tem si prizadevati za večjo vključenost zasebnega kapitala: prek različnih finančnih mehanizmov zmanjšati finančna tveganja in stroške kapitala ter krepiti sodelovanje in zaupanje vlagateljev v zelene investicijske priložnosti.

Odgovorno in učinkovito institucionalno okolje

Na področju delovanja države so bili v zadnjih letih narejeni pomembni pozitivni premiki, pri več kazalnikih institucionalne konkurenčnosti pa Slovenija še zaostaja za povprečjem EU. Nižje od povprečja EU ostaja tudi zaupanje v institucije države in sodstvo. Javnofinančni izdatki z močnejšim vplivom na gospodarsko rast (izdatki za transport in komunikacije ter zdravstvo) so se v obdobju 2019–2023 znatno okrepili, tisti, ki so hkrati povezani še z močnejšim vplivom na rast produktivnosti (izdatki za raziskave in razvoj in izobraževanje), pa manj. Struktura davkov se dolgoročno ne spreminja v smeri povečanja davkov z relativno ugodnejšimi vplivi na gospodarski potencial oz. krepitve spodbud za bolj trajnostni razvoj. 

Priporočila

- Krepiti zaupanje v institucije države in nosilce oblasti z (i) vključujočim ter strateškim razvojem politik, tudi na regionalni ravni, (ii) krepitvijo medinstitucionalnega sodelovanja in izboljšanjem sodelovanja ključnih deležnikov (še posebej podjetniškega sektorja) pri sprejemanju, izvajanju ter spremljanju ukrepov in predpisov, (iii) povečanjem preglednosti pri sprejemanju odločitev in izboljšanjem uporabe dokazov pri oblikovanju politik ter (iv) nadaljnjim ukrepanjem za povečanje integritete, odkrivanje, pregon in pravnomočne obsodbe korupcijskih dejanj. 
- Izboljšati poslovno okolje z zagotavljanjem podpore delovanju podjetij za dvig konkurenčnosti gospodarstva s (i) kakovostnim in stabilnim zakonodajnim okvirom, (ii) predvidljivim davčnim sistemom ter (iii) zmanjšanjem pretirane državne regulacije.
- V okviru javnofinančnih omejitev prednostno krepiti izdatke, ki jih povezujemo s pozitivnimi vplivi na produktivnost, in postopno oblikovati strukturo javnofinančnih virov, ki so fiskalno vzdržnejši ter krepijo gospodarski potencial (npr. davki na potrošnjo in davek na nepremičnine). Za povečanje spodbud za delo (oz. zmanjšanje pasti neaktivnosti in pasti nizkih plač) je treba upoštevati skupni vpliv davkov na delo in socialnih transferjev na dohodke gospodinjstev.

________

Če želite 14. maja 2025 prisluhniti predstavitvi letošnjega poročila, izvedeti več ter sodelovati v razpravi, kako skupaj še izboljšati kakovost življenja v Sloveniji, prijazno vabljeni k prijavi in ogledu programa na naši spletni strani. Dogodek boste lahko spremljali tudi prek neposrednega prenosa.