Število delovno aktivnih oseb se je po zastoju rasti sredi leta septembra malenkost povečalo (desez.), medletna rast (1,2 %) pa je bila podobna kot v prejšnjih mesecih. Tudi septembra je medletna rast ostala višja kot konec lanskega leta (0,6 %), saj je njen letošnji pospešek predvsem posledica spremenjene definicije delovno aktivnega prebivalstva v začetku leta, ki po novem vključuje tudi v tujino napotene delavce. Medletna rast števila delovno aktivnih je bila tudi septembra najvišja v gradbeništvu, dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile, na katero dodatno vpliva tudi omenjena sprememba definicije. Sicer je, podobno kot v zadnjem enoletnem obdobju, k medletni rasti skupnega števila delovno aktivnih prispevalo večje število tujih državljanov, število delovno aktivnih državljanov Slovenije pa je bilo manjše. Delež tujih državljanov med vsemi delovno aktivnimi je bil septembra 15,9-odstoten, tj. za 1,2 o. t. večji kot pred letom. Po dejavnostih so v deležu tujih državljanov izstopali gradbeništvo (50 %), promet in skladiščenje (34 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (28 %).

Medletna realna rast povprečne bruto plače je bila septembra razmeroma visoka (5,5 %). V javnem sektorju se je rast še nekoliko okrepila (4 %), kar je poleg povečanja vrednosti plačnih razredov v juniju  tudi posledica razmeroma nizke lanske osnove. V zasebnem sektorju je bila medletna realna rast septembra (6,3 %) višja kot v povprečju prvih osmih mesecev, kar je povezano predvsem z nižjo medletno inflacijo ob še vedno prisotnih pritiskih na (nominalno) rast plač zaradi pomanjkanja delovne sile. Nominalno je bila skupna povprečna bruto plača v prvih devetih mesecih medletno višja za 6,5 %, in sicer v zasebnem sektorju za 7,6 %, v javnem pa za 4,3 %, kar je pri obeh manj kot v enakem obdobju lani.

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so bile tudi oktobra medletno nižje, in sicer za 1,3 %. K nižjim cenam so prispevale predvsem pocenitve energentov (mesečno –6,2 %, medletno –15 %) in surovin (mesečno –0,3 %, medletno –1,3 %). Cene proizvodov za investicije se ohranjajo na podobni ravni kot lani (0,1 %), medletna rast cen proizvodov blaga za široko porabo pa se že od julija ohranja okoli 1 %. Od tega se je netrajno blago podražilo za 1,9 %, trajno pa pocenilo za 2,1 %. Cene na domačem trgu so se oktobra medletno znižale za 2,4 %, na tujih trgih pa je bil padec manj izrazit (–0,2 %).

Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila oktobra medletno nižja. Industrijska poraba je bila kljub enemu delovnemu dnevu več medletno nižja za 3,8 %, kar bi lahko deloma pripisali kolektivnim dopustom in drugačni razporeditvi praznikov ob koncu meseca v primerjavi z lanskim letom. Podobno medletno nižja (3,6 %) je bila tudi poraba gospodinjstev, poraba malih poslovnih odjemalcev  pa je za ravnjo izpred enega leta zaostajala le za 0,4 %.