Novice

BDP evrskega območja se je v tretjem četrtletju povečal za 0,2 % (desez.), kazalniki gospodarskega razpoloženja v začetku zadnjega četrtletja pa nakazujejo nadaljevanje rasti aktivnosti. Med našimi pomembnejšimi trgovinskimi partnericami se je četrtletna rast gospodarske aktivnosti vidneje pospešila v Franciji, BDP se je nekoliko povečal tudi v Avstriji, v Nemčiji in Italiji pa je v primerjavi s četrtletjem prej ostal nespremenjen. BDP v vseh naših pomembnejših trgovinskih partnericah je bil medletno nekoliko večji, v povprečju evrskega območja za 1,5 % (desez.). V začetku zadnjega četrtletja so se kazalniki gospodarskega razpoloženja v evrskem območju še izboljšali in nakazujejo nadaljnjo rast aktivnosti. Vrednost sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI) je bila ob izboljšanju obeh kazalnikov, za storitvene in predelovalne dejavnosti, najvišja v zadnjih dveh letih in pol. V Nemčiji je k nadaljnjemu izboljšanju PMI prispeval zlasti kazalnik za storitvene dejavnosti, kazalnik za predelovalne dejavnosti je ostal v območju rasti. Ob boljših pričakovanjih podjetij glede poslovanja v prihodnjih mesecih se je izboljšal tudi Ifo kazalnik nemške gospodarske klime. Kazalnik gospodarske klime ESI za evrsko območje pa je bil oktobra najvišji po sredini leta 2023, zaupanje se je v primerjavi s septembrom izboljšalo v vseh dejavnostih in med potrošniki.

Aktivnost se je v večini dejavnosti v Sloveniji od sredine leta tekoče okrepila, tudi razpoloženje se je v vseh dejavnostih začelo izboljševati. Tudi v tretjem četrtletju se je najmočneje povečala gradbena aktivnost (desez.), ki je v devetih mesecih lanske ravni presegla za 7 %. Močno so se povečale zlasti gradbene investicije v infrastrukturo in nestanovanjske stavbe, stanovanjska gradnja je ostala medletno manjša. Po krčenju v prvi polovici leta sta se v tretjem četrtletju povečala tudi realni izvoz blaga in proizvodnja predelovalnih dejavnosti (desez.), ki sta bila v prvih devetih mesecih medletno manjša. Najbolj, za desetino, je v devetih mesecih upadla proizvodnja vozil in plovil, za okoli 5 % pa je bila medletno manjša proizvodnja v kovinski industriji. V tretjem četrtletju se je sicer izvoz cestnih vozil precej povečal, nekoliko pa tudi izvoz kovin in kovinskih izdelkov (desez. glede na četrtletje prej). Po upadu v drugem četrtletju se je v povprečju julija in avgusta tekoče povečal prihodek v tržnih storitvah (desez.). V dejavnosti prometa in skladiščenja ter strokovno-tehničnih dejavnostih je v osmih mesecih tudi presegel ravni izpred leta. V trgovinskih panogah pa je bil prihodek v povprečju obeh poletnih mesecev večinoma nižji kot v drugem četrtletju, rast prihodka se je nadaljevala le v trgovini z motornimi vozili, kjer je bila prodaja v osmih mesecih za 7 % višja kot pred letom. V ostalih trgovinskih panogah je bila medletna rast v povprečju manj kot 1-odstotna. Kazalnik gospodarske klime se je od sredine leta izboljšal. Najskromneje se je do oktobra povečal kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih, kjer še ni presegel dolgoletnega povprečja. Pod dolgoletnim povprečjem je ostal tudi kazalnik zaupanja potrošnikov, ki se v zadnjih mesecih ni nadalje izboljšal.

Rast slovenskega BDP¹ je bila v tretjem četrtletju (0,8 % desez.) višja kot evrskem območju. Okreval je izvoz, znaten je bil tudi pospešek gradbene aktivnosti. V primerjavi s tretjim četrtletjem lani je bil višji za 1,7 %, v prvih devetih mesecih pa je bil medletno višji za 0,7 %. Po upadu v prvi polovici leta so se v tretjem četrtletju medletno močneje povečale gradbene investicije. Zasebna potrošnja je kljub upočasnitvi rasti v tretjem četrtletju ostala pomemben dejavnik letošnje rasti BDP. Večja kot pred letom je bila po upadu v drugem četrtletju tudi državna potrošnja. Ob medletnem upadu izvoza in povečanju uvoza je prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP ostal negativen. Prispevek zalog h gospodarski rasti je bil v tretjem četrtletju pozitiven.

Število delovno aktivnih oseb je konec tretjega četrtletja ostalo podobno kot prejšnje mesece, število brezposelnih oseb pa se je v začetku zadnjega četrtletja nadalje nekoliko povečalo (desez.). Rast bruto plače se je ob višji rasti v javnem sektorju septembra nekoliko okrepila. Medletni upad števila delovno aktivnih je septembra ostal največji v drugih raznovrstnih dejavnostih, sledijo predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, kjer podjetja pomanjkanje (usposobljene) delovne sile navajajo kot pomemben omejitveni dejavnik. Medletno večje pa je njihovo število ostalo v dejavnostih javnih storitev, predvsem v zdravstvu in socialnem varstvu. V devetih mesecih je bilo število delovno aktivnih oseb za 0,4 % manjše kot pred letom. Število registriranih brezposelnih oseb se je oktobra četrti mesec zapored malenkost povečalo (0,2 % desez.). Konec oktobra je bilo brezposelnih 45.670 oseb oz. 0,5 % več kot pred letom, ob povečanem prilivu iskalcev prve zaposlitve v brezposelnost, ki je od julija letos večinoma posledica večjega priliva tujih državljanov s statusom začasne zaščite v evidenco brezposelnih. Medletna nominalna rast povprečne bruto plače se je septembra nekoliko okrepila, po umiritvi julija in avgusta. Zlasti v javnem sektorju se je po uveljavitvi plačne reforme v začetku leta rast plač v poletnih mesecih umirila, septembra pa se je ponovno okrepila, in sicer predvsem v izobraževanju, kar je po naši oceni povezano z izplačili dodatka za učno in pedagoško obveznost. V zasebnem sektorju, kjer na plače še naprej vpliva presežno povpraševanje po delovni sili, je njihova rast ostala razmeroma visoka.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je oktobra, ob mesečno nespremenjenih cenah, povišala na 3,1 %. K 0,5 o. t. višji rasti kot septembra je največ prispevala okrepitev rasti cen v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (z 0,4 % na 4,2 %), ki je bila predvsem posledica nižje osnove, ko je bil oktobra lani uveden nov sistem obračunavanja omrežnine za električno energijo, ki se je začel uvajati s cenejšo poletno sezono. Oktobra letos se je za 6,3 % podražila tudi toplotna energija. K medletni inflaciji so sicer znova največ prispevale cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače, ki so ostale medletno višje za okoli 7 %. Medletna rast cen trajnega blaga, ki se je oktobra sicer nekoliko okrepila, je ostala umirjena. Medletna rast cen poltrajnega blaga pa je bila ob manj izrazitih sezonskih podražitvah v skupini obleka in obutev najnižja po septembru lani. Medletna rast cen storitev je v zadnjih dveh mesecih upadla pod 3 %.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil, ob skromnejši rasti prihodkov kot v devetih mesecih lani, medletno za 521,3 mio EUR višji. Znašal je 954,4 mio EUR. Prihodki so se v devetih mesecih zvišali za 6,2 %, v enakem obdobju lani pa za 10,9 %. V tretjem četrtletju je bila medletna rast prihodkov (8,7 %) sicer precej višja kot v drugem, zaradi rasti davčnih prihodkov (medletni upad v drugem četrtletju) in višje rasti nedavčnih prihodkov. Odhodki so se v devetih mesecih medletno zvišali za 8,4 % (8,6 % v enakem obdobju lani). V tretjem četrtletju je bila rast odhodkov (7,4 %) nekoliko nižja kot v drugem, ob nižji rasti sredstev za plače in druge prejemke zaposlenih, ki zaradi izvajanja plačne reforme k rasti odhodkov prispevajo več kot lani, ter izdatkov, izločenih v rezerve (proračunske sklade). Pretežni del primanjkljaja konsolidirane bilance izhaja iz primanjkljaja državnega proračuna, ki je v devetih mesecih letos znašal 952,5 mio EUR. Po prvih podatkih pa je bil v desetih mesecih letos nekoliko nižji (910 mio EUR).

__________
^{1 https://www.umar.gov.si/novice/novice/obvestilo/komentar-bdp-okrevanje-v-izvoznem-sektorju-in-znaten-pospesek-gradbene-aktivnosti}