Novice

BDP evrskega območja se je v tretjem četrtletju glede na drugo povečal za 0,4 % (desez.), medletno je bil višji za 0,9 %, anketni kazalniki v začetku zadnjega četrtletja nakazujejo stagnacijo. Med našimi pomembnejšimi trgovinskimi partnericami se je BDP četrtletno najbolj povečal v Franciji, k čemur je precej prispevalo trošenje, povezano z izvedbo olimpijskih iger. V Nemčiji se je povečal za 0,2 % (medletno –0,2 %). Sestavljeni kazalnik PMI nakazuje, da aktivnost v evrskem območju v začetku zadnjega četrtletja tekoče stagnira (vrednost 50). Kazalnik PMI za storitve je višji od 50, kar kaže na nadaljnjo rast, za predelovalne dejavnosti pa vztraja pod 50, kar pomeni nadaljnje krčenje ob vztrajnem nižanju novih naročil. Tudi kazalnik gospodarske klime (ESI) v evrskem območju kaže na boljše razpoloženje med potrošniki in pri storitvah, vidno slabše kot pred letom pa v industriji. IMF je oktobra ohranil napoved za svetovno gospodarsko rast pri 3,2 %, v evrskem območju pa bo rast leta 2025 predvsem ob krepitvi zasebne potrošnje nekoliko višja (z 0,8 na 1,2 %).

BDP se je v tretjem letošnjem četrtletju tekoče povečal za 0,3 % (desez.), medletno pa je bil višji za 1,4 %. Medletna rast se je glede na drugo letošnje četrtletje okrepila predvsem zaradi višje izvozne aktivnosti. Izvoz blaga in storitev se je po medletnem znižanju v prvem polletju tokrat medletno povečal za 8,4 %, kar pripisujemo predvsem nizki lanski osnovi in večjemu številu delovnih dni v tretjem četrtletju letos. Rast izvoza je bila višja od rasti uvoza (6,5 %), kar je vplivalo na pozitiven prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP (1,9 o. t.). Nadaljevala se je solidna rast trošenja gospodinjstev (1,9 %), rast državne potrošnje je ostala visoka (9,1 %). Nasprotno pa se je upad investicij v osnovna sredstva močno poglobil (–8,2 %), zlasti v gradbeništvu. Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del v tretjem četrtletju nadalje znižala in bila v devetih mesecih za 10 % nižja kot lani.

Število delovno aktivnih se je avgusta malenkost povečalo, število brezposelnih pa je oktobra ostalo podobno kot septembra (oboje ob izločitvi sezonskih vplivov). Medletna rast plač je avgusta ostala razmeroma visoka. Rast števila delovno aktivnih je bila tudi avgusta najvišja v gradbeništvu, dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile. K medletni rasti skupnega števila delovno aktivnih še naprej prispeva le večje število tujih državljanov. Njihov delež med delovno aktivnimi je bil avgusta 15,8-odstoten, kar pomeni za 1,2 o. t. več kot pred letom. Brezposelnih je bilo konec oktobra nekoliko več kot konec septembra, večinoma zaradi sezonskih gibanj, povezanih z večjim prilivom prvih iskalcev zaposlitve v brezposelnost. Ob izločitvi sezonskih vplivov je število brezposelnih ostalo podobno kot prejšnji mesec. Medletno je bilo število brezposelnih oktobra za 3,7 % nižje, med njimi je bilo za 12,7 % manj dolgotrajno brezposelnih in za 9,9 % manj brezposelnih, starejših od 55 let. Medletna rast povprečne bruto plače je avgusta ostala razmeroma visoka (realno 4,9 %, nominalno 6,5 %). V javnem sektorju je rast povezana s povečanjem vrednosti plačnih razredov zaradi junijske delne uskladitve z inflacijo, v zasebnem pa pomemben dejavnik rasti ostaja pomanjkanje delovne sile.

Umirjanje inflacije se je nadaljevalo tudi v oktobru, cene so se v primerjavi s septembrom znižale za 0,5 %, na medletni ravni pa so bile nespremenjene. K mesečnemu upadu cen je tokrat v največji meri prispeval nov sistem obračuna omrežnine za električno energijo, zaradi katerega so bile cene električne energije na mesečni ravni za desetino nižje, medletno pa je bilo znižanje 22,7-odstotno. Nižje so bile še cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo, cene blaga in storitev v skupinah prevoz in komunikacije ter cene trajnega blaga. Medletna rast cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače se je gibala okoli doseženih ravni (1,4 %), rast cen storitev pa se umirja (3,2 %). Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so septembra ostale podobne kot avgusta, medletno pa so bile nižje za 0,9 %. K nižjim cenam industrijskih proizvodov so v največji meri prispevale za 8,4 % nižje cene energentov in za 1,4 % nižje cene v skupini surovin, prvič po juniju 2020 so bile medletno malenkost nižje tudi cene v skupini proizvodov za investicije. Cene na domačem trgu se na medletni ravni še naprej znižujejo, na tujih trgih pa so bile septembra prvič po avgustu 2023 medletno nekoliko višje.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil tudi v letošnjem tretjem četrtletju medletno nižji, v devetmesečnem obdobju se je glede na enako obdobje lani prepolovil na 432,7 mio EUR. Prihodki so bili v tretjem četrtletju medletno višji za 10,3 %, kar je manj kot v drugem (14,2 %), na kar je vplivala upočasnjena rast prihodkov iz DDV in medletno znižanje prejetih sredstev iz EU ter nižja rast prihodkov iz DDPO, ki sicer v treh četrtletjih ostaja precej višja kot lani zaradi povišane stopnje davka in večjih doplačil davka pri letošnjem poračunu. Odhodki so bili v tretjem četrtletju medletno višji za 6,2 %, kar je manj kot v drugem (10,1 %). Na upočasnitev rasti je najbolj vplivalo močnejše znižanje subvencij, odhodkov za investicije, obresti ter izdatkov za blago in storitve. Visoka rast transferjev posameznikom in gospodinjstvom se je ohranila, večinoma zaradi visoke redne letne uskladitve pokojnin v začetku leta. Na dinamiko rasti izdatkov za plače in drugih prejemkov iz dela letos po četrtletjih vpliva spremenjen datum izplačila regresa, v devetmesečnem obdobju pa je bila rast teh izdatkov precej nižja kot v enakem obdobju lani.