Novice


Novice

Ekonomsko ogledalo 6/2026: Po pospešku v prvi polovici leta v zadnjih mesecih umirjanje rasti gospodarske aktivnosti, ki ostaja medletno višja; inflacija se krepi predvsem zaradi rasti cen energentov

Krepitev gospodarske aktivnosti se je v poletnih mesecih v Sloveniji nekoliko umirila, tako v izvoznem delu gospodarstva kot v večini dejavnosti, povezanih z domačo proizvodnjo in investicijami. Blagovni izvoz je bil v povprečju julija in avgusta nižji kot v drugem četrtletju, proizvodnja predelovalnih dejavnosti pa je po junijskem skrčenju znova rasla. Kljub poletni umiritvi sta bila izvoz in industrijska proizvodnja v prvih osmih mesecih precej višja kot pred letom, rast pa je bila razmeroma široko osnovana; nadaljevala se je rast izvoza farmacevtskih izdelkov in cestnih vozil. Ob popuščanju pritiskov na stroškovni in cenovno konkurenčni položaj se je v prvi polovici leta izboljšala tudi izvozna konkurenčnost. Rast gradbene aktivnosti se je po močnem pospešku v začetku leta umirila. Prihodek v trgovini se je v zadnjih mesecih pretežno zmanjševal, predvsem v trgovini na debelo, zmanjšal pa se je tudi prihodek tržnih storitev; povečal se je le v gostinstvu ob rasti prenočitev tujih gostov. Medletna rast zasebne potrošnje se je po razpoložljivih podatkih okrepila na vseh segmentih, zlasti pri nakupih novih osebnih vozil. Razpoloženje v gospodarstvu se je od aprilskega dna izboljšalo, septembra je bilo višje kot pred letom in nad dolgoletnim povprečjem. Na trgu dela se je ob visoki zaposlenosti zmanjševanje števila brezposelnih od sredine leta nekoliko pospešilo, rast plač pa je ostala visoka ob nizki brezposelnosti in ugodnih gospodarskih gibanjih ter izvajanju plačne reforme v javnem sektorju. Inflacija se je septembra še nekoliko okrepila (3,3 %). Ponovno so k rasti cen življenjskih potrebščin največ prispevale cene energentov, ki se dražijo ob geopolitičnih napetostih in motnjah v oskrbi. Cene hrane in brezalkoholnih pijač pa so ob vnovičnem mesečnem upadu ostale medletno nižje.

Kazalniki gospodarskega razpoloženja nakazujejo rast aktivnosti v evrskem območju v tretjem četrtletju, IMF je nekoliko izboljšal letošnje napovedi gospodarske rasti. Povečana vrednost sestavljenega kazalnika vodij nabave PMI za evrsko območje v tretjem četrtletju nakazuje rast aktivnosti tako v predelovalnih kot storitvenih dejavnostih. Hkrati so se okrepili cenovni pritiski predvsem zaradi višjih uvoznih cen pa tudi hitrejše rasti cen storitev. Vrednost kazalnika gospodarske klime v evrskem območju (ESI) se je v tretjem četrtletju prav tako povišala in bila višja kot pred letom. Na nadaljnje izboljševanje gospodarskih razmer v zadnjih mesecih kažejo tudi kazalniki PMI, ZEW in ifo za Nemčijo. Izboljšujejo se tudi napovedi mednarodnih institucij: IMF je oktobra precej zvišal letošnjo napoved gospodarske rasti za Nemčijo, predvsem zaradi večjih investicij in javne porabe. Nekoliko je izboljšal tudi napovedi za evrsko območje, kjer pa rast ostaja relativno nizka (1,1 % letos in 1,2 % leta 2027). Zaradi višjih cen energentov in šibkega zaupanja potrošnikov naj bi bilo okrevanje kljub fiskalnim spodbudam počasnejše kot v ZDA (2,3 % v obeh letih), ki so kot neto izvoznica energije manj neposredno izpostavljene energetskemu šoku, prav tako pa se v ZDA močno krepijo tehnološke investicije, povezane z umetno inteligenco.

Cene energetskih surovin so se zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer in motenj v oskrbi septembra nadalje zvišale. Cena nafte Brent je bila medletno višja za okoli 70 %, cena zemeljskega plina, ki je dosegla najvišjo raven po septembru 2022, pa za 130 %. K dvigu cen so prispevali nadaljnje zaostrovanje konflikta med ZDA in Iranom, motnje v transportu energentov iz Perzijskega zaliva, močno povečano povpraševanje iz Azije ter napadi na energetsko infrastrukturo v Savdski Arabiji. Od začetka konflikta pa so se zaradi okrnjenih rafinerijskih zmogljivosti še hitreje kot cena surove nafte Brent povečale veleprodajne cene naftnih derivatov, kar vpliva na njihovo hitrejšo rast na maloprodajnih trgih. Dodatni pritisk na cene zemeljskega plina pa predstavlja tudi manjša napolnjenost evropskih skladišč kot v preteklih letih.

 

Predvsem zaradi večjega prispevka cen energentov se krepi tudi inflacija v Sloveniji. Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je septembra nadalje povišala (s 3,0 % na 3,3 %). Skupini prevoz ter stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva sta k medletni inflaciji prispevali 2,1 o. t. (avgusta 1,8 o. t.). Rast cen storitev, ki so k inflaciji prispevale 1,4 o. t., se je v zadnjih mesecih ob nekaterih izrazitejših sezonskih pocenitvah nekoliko upočasnila. Cene poltrajnega blaga so bile medletno nekoliko višje, trajnega pa nižje. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so ob vnovičnem mesečnem upadu ostale medletno nižje.

Aktivnost v izvoznem delu gospodarstva se je poleti nekoliko umirila, ob popuščanju pritiskov na stroškovni in cenovno konkurenčni položaj se je v prvi polovici letošnjega leta izboljšala izvozna konkurenčnost. Realni izvoz blaga je bil v povprečju julija in avgusta nekoliko manjši kot v drugem četrtletju, zmanjšal se je predvsem izvoz drugih strojev in naprav, nadaljevala pa se je rast izvoza farmacije, cestnih vozil in drugih kemijskih izdelkov. Po junijskem skrčenju pa se je nadaljevala tekoča rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti. V zadnjih mesecih se je pospešila rast v srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah, po naši oceni tudi zaradi zagona proizvodnje električnih osebnih vozil. V prvih osmih mesecih je bila medletna rast tako izvoza blaga kot proizvodnje predelovalnih dejavnosti široko osnovana. Pritiski na stroškovno in cenovno konkurenčni položaj gospodarstva so od sredine lanskega leta popuščali, vendar prvi podatki za tretje četrtletje 2026 kažejo rahel negativni zasuk pri cenovni konkurenčnosti. Tudi izvozna konkurenčnost se je v prvi polovici leta izboljšala: izvozni tržni delež blaga na trgu EU je bil po lanskem upadu medletno znova večji. Nadalje se je povečal tržni delež farmacevtskih izdelkov, raznih gotovih izdelkov in večine energetskih proizvodov. V drugem četrtletju pa se je po daljšem obdobju upadanja pod vplivom izvoza električnih vozil povečal tudi tržni delež cestnih vozil.

V poletnih mesecih se je tekoče nekoliko umirila tudi aktivnost v večini dejavnosti, povezanih predvsem z domačo proizvodno in investicijsko aktivnostjo, medletna rast zasebne potrošnje pa se je po razpoložljivih podatkih okrepila. Aktivnost v gradbeništvu se je po visoki rasti v začetku leta poleti umirila in avgusta precej zmanjšala, v prvih osmih mesecih pa je bila medletno višja za petino. Prihodek v trgovini se je v zadnjih mesecih do julija pretežno zmanjševal predvsem v trgovini na debelo. Po močni rasti v drugem četrtletju se je julija zmanjšal tudi prihodek tržnih storitev, nadalje se je povečal le v gostinstvu ob rasti prenočitev tujih gostov. V prvih sedmih mesecih je bil sicer tako v trgovini kot v tržnih storitvah medletno višji. Medletna rast zasebne potrošnje pa po razpoložljivih podatkih za tretje četrtletje nakazuje višjo rast kot v prvi polovici leta. Višja kot v prvi polovici leta je bila julija potrošnja neživil in živil. Julija in avgusta se je nadaljevala močna medletna rast nakupov novih osebnih vozil, nekoliko večje kot pred letom je bilo trošenje za turistične storitve v tujini. Višja kot v prvih dveh četrtletjih pa je bila tudi medletna realna rast vrednosti davčno potrjenih računov. Razpoloženje v gospodarstvu se je od aprila, ko je doseglo dno, večinoma izboljševalo. Septembra je bilo višje kot pred letom in nad dolgoletnim povprečjem.

Število delovno aktivnih oseb je tudi avgusta ostalo skoraj nespremenjeno, upadanje števila brezposelnih se je od sredine leta nekoliko pospešilo (oboje desez.); medletna rast plač je še naprej relativno visoka. Ob medletno podobnem številu delovno aktivnih so med dejavnostmi precejšnje razlike. Njihovo število se povečuje v dejavnostih javnih storitev, večji medletni upad pa je bil v delovno intenzivnih dejavnostih, zlasti v trgovini in predelovalnih dejavnostih. K nekoliko močnejšemu zmanjševanju števila brezposelnih v zadnjih mesecih je prispeval večji skupni odliv iz evidence – več je bilo predvsem odjav iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve. Konec septembra je bilo brezposelnih 42.439 oseb oziroma 3,4 % manj kot pred letom. Drugi mesec zapored je bilo medletno manj tudi brezposelnih mladih (15–29 let), nadaljeval pa se je tudi medletni upad dolgotrajno brezposelnih in brezposelnih, starih 50 let in več. Ob nizki brezposelnosti in ugodnih gospodarskih gibanjih je bila nominalna povprečna bruto plača v zasebnem sektorju v prvih sedmih mesecih za 7,2 % višja kot pred letom, v javnem, kjer je rast predvsem odraz izvajanja plačne reforme, pa za 7,1 %.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v prvih osmih mesecih znašal 1,254 mrd EUR, medletno je bil večji za 188 mio EUR. Prihodki so se v prvih osmih mesecih povečali močneje kot v enakem obdobju lani (11,6 %, lani 4,3 %), nekoliko se je okrepila tudi rast odhodkov (11,9 %, lani 8 %). Višja rast prihodkov je izhajala predvsem iz okrepljenih socialnih prispevkov (predvsem prispevka za dolgotrajno oskrbo) in davčnih prihodkov – k njihovi krepitvi so ob pospešeni rasti gospodarske aktivnosti največ prispevali prihodki od davka na dodano vrednost in davka od dohodkov pravnih oseb. K rasti so pomembno prispevali tudi prihodki od evropskih sredstev, večinoma za izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost. Na strani odhodkov pa so k rasti največ prispevala sredstva za plače zaposlenim ob izvajanju plačne reforme ter transferji posameznikom in gospodinjstvom. Višja je bila rast investicijskih odhodkov, medletno večji so bili tudi izdatki za blago in storitve.