Novice

Kazalniki gospodarskega razpoloženja v tretjem četrtletju kažejo na rast aktivnosti v evrskem območju in v naši najpomembnejši trgovinski partnerici, Nemčiji. Vrednost sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI) za evrsko območje v tretjem četrtletju nakazuje nadaljevanje rasti aktivnosti, septembra je bila celo najvišja po lanskem maju. Kazalnik za storitveno aktivnost se je septembra izboljšal, kazalnik za proizvodnjo v predelovalnih dejavnostih pa nekoliko znižal, a ostal nad vrednostjo 50, ki ločuje rast od krčenja. Tudi sestavljeni PMI za Nemčijo se je septembra zvišal na najvišjo raven v zadnjih 16 mesecih in v povprečju tretjega četrtletja nakazoval okrevanje rasti aktivnosti. Kazalnik gospodarske klime (ESI) v evrskem območju se je ob izboljšanju zaupanja potrošnikov in v gradbeništvu septembra prav tako malenkost izboljšal. V povprečju tretjega četrtletja je bil višji kot v drugem, a še vedno nižji kot v enakem obdobju lani. Po oktobrskih napovedih IMF naj bi rast v evrskem območju letos znašala 1,2 %, leta 2026 pa 1,1 %. Podobno sta septembra napovedali tudi ECB in OECD. Rast bo temeljila na zasebni potrošnji ter povečani državni porabi za infrastrukturo in obrambo, zlasti v Nemčiji, kjer naj bi rast naslednje leto vidneje okrevala (0,2-odstotna rast v 2025 ter 0,9-odstotna v 2026).

Razpoložljivi gospodarski kazalniki za Slovenijo v zadnjih mesecih kažejo na nekatere pozitivne premike v izvoznem sektorju. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se od sredine leta krepi v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti (desez.), po osmih mesecih pa je bila medletno še nekoliko manjša. Medletni upad je bil največji v proizvodnji motornih vozil, prikolic in polprikolic ter v kovinski industriji. Skupna naročila v predelovalnih dejavnostih so tudi septembra ostala na nizki ravni, pričakovanja glede proizvodnje pa so se nekoliko izboljšala. Blagovni izvoz in uvoz (brez poslov oplemenitenja) sta se po julijski realni rasti avgusta tekoče zmanjšala, v povprečju osmih mesecev je bil izvoz medletno manjši, uvoz pa na ravni enakega obdobja lani. Slovenski izvozni tržni delež blaga na trgu EU se po upadu v drugi polovici lanskega leta letos tekoče ne zmanjšuje več, je bil pa v prvem polletju 2025 medletno nekoliko manjši. Najizraziteje je upadel tržni delež cestnih vozil, kar je povezano tudi s prestrukturiranjem proizvodnje v največjem slovenskem proizvajalcu vozil ter zato manjšim izvozom v Francijo in Italijo. Medletno manjši so bili tudi deleži raznih gotovih, kemijskih (brez farmacije) in kovinskih izdelkov ter v manjši meri tudi nekaterih drugih proizvodov, ki sicer predstavljajo pomembnejše deleže v slovenskem izvozu (električne naprave, drugi stroji in naprave). Nadaljevala se je medletna rast tržnega deleža farmacevtskih ter več energetsko intenzivnih proizvodov (nekovinski mineralni izdelki, kovine). Med večjimi trgovinskimi partnericami se je medletno tržni delež izraziteje zmanjšal v Franciji (predvsem zaradi manjšega izvoza cestnih vozil), pa tudi na Hrvaškem ter v Nemčiji in Italiji, večji pa je bil v Avstriji. 

Rast aktivnosti v gradbeništvu se je v tretjem četrtletju krepila, rast potrošnje gospodinjstev pa se je po različnih kazalnikih v tem obdobju umirila. Razpoloženje v gospodarstvu se je septembra sicer izboljšalo tretji mesec zapored. Po znižanju v prvem četrtletju se je gradbena aktivnost v nadaljevanju leta okrepila in bila tudi avgusta precej višja kot pred letom. Skupni realni prihodek tržnih storitev pa se je po upadu v drugem četrtletju julija še zmanjšal in bil približno na ravni lanskega julija. V prvih sedmih mesecih je bil medletno večji le v prometu in skladiščenju ter strokovno-tehničnih dejavnostih. Prihodek v trgovini je kljub julijskemu poslabšanju poslovanja v večini panog v sedmih mesecih povsod ostal medletno večji. Gospodinjstva so v začetku tretjega četrtletja občutno več kot pred letom trošila za nakupe novih osebnih avtov, večji je bil tudi prihodek v trgovini na drobno z neživili in trošenje za turistične storitve v tujini. Manj kot lani so porabila za živila in pijačo, manj je bilo tudi prenočitev domačih državljanov v Sloveniji. Nominalna vrednost davčno potrjenih računov (kot približek prodaje končnih izdelkov in storitev) je bila v tretjem četrtletju medletno večja za 3 %, kar je nekoliko bolj umirjeno od rasti v drugem četrtletju. K večji potrošnji trajnih dobrin in tudi prometu na nepremičninskem trgu v zadnjih mesecih je prispevala tudi kreditna dejavnost. Rast stanovanjskih posojil se postopno krepi, rast potrošniških pa kljub umirjanju ostaja visoka. Razpoloženje v gospodarstvu se je septembra še izboljšalo, k čemur je prispevalo izboljšanje zaupanja v skoraj vseh dejavnostih (razen storitvenih) in med potrošniki. 

Število delovno aktivnih oseb se je po upadu konec lanskega leta do avgusta letos ohranjalo na podobni ravni, število brezposelnih pa se je septembra tretji mesec zapored povečalo (oboje desezonirano), predvsem zaradi povečanega priliva državljanov s statusom začasne zaščite v evidenco brezposelnih oseb. Medletna rast plač je bila julija nekoliko nižja kot v predhodnih mesecih. Število delovno aktivnih oseb je avgusta ostalo podobno kot prejšnje mesece, medletno je bilo nižje za 0,4 %. Manjše kot pred letom je ostalo predvsem v raznovrstnih poslovnih dejavnostih, v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih, večje pa v dejavnostih javnih storitev. Število brezposelnih se je septembra povečalo (za 0,5 %, desez.), predvsem zaradi povečanega priliva državljanov s statusom začasne zaščite v evidenco brezposelnih oseb. Brezposelnih je bilo nekoliko več tudi medletno (za 0,2 %). Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je bila julija nekoliko nižja kot v predhodnih mesecih. V javnem sektorju se je po visoki rasti zaradi uveljavitve plačne reforme v začetku leta medletna rast v zadnjih dveh mesecih namreč umirila, v zasebnem pa je ostala podobna. V prvih sedmih mesecih leta je bila skupna povprečna bruto plača realno višja za 4,8 % (nominalno za 7 %) – v javnem sektorju za 7,7 % (nominalno za 9,9 %), v zasebnem pa za 3,2 % (nominalno za 5,3 %).

Medletna inflacija se je septembra nekoliko zmanjšala (2,6 %), predvsem zaradi nižje rasti cen obleke in obutve, k njej pa so še naprej največ prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (7 %). Medletna rast cen storitev, ki je bila 2,8-odstotna, od začetka leta niha okoli 3 %. Merjena s HICP, je bila medletna inflacija septembra 2,7-odstotna in za 0,5 o. t. višja kot v evrskem območju. Prvi podatki kažejo, da velik del razlike še naprej izhaja iz občutno višje rasti cen hrane, alkohola in tobaka (Slovenija 6,2 %, evrsko območje 3 %). Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se avgusta mesečno nekoliko povišale, medletna rast pa se je zaradi višje osnove še nekoliko upočasnila. Najhitreje so rasle cene blaga za široko porabo, rast cen v proizvodnji živil se je okrepila. Relativno višja rast cen slovenskih proizvajalcev je skupaj z apreciacijo evra vplivala tudi na cenovno konkurenčnost, ki se je v tretjem četrtletju nadalje poslabšala.

Ob bolj umirjeni rasti prihodkov in okrepljeni rasti odhodkov za plače in investicije se je primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja letos pričakovano povečal. V osmih mesecih letošnjega leta je znašal 1.066 mio EUR, kar je za 688 mio EUR več kot v enakem obdobju lani. Prihodki so se v osmih mesecih zvišali za 4,3 %, v enakem obdobju lani pa za 11,9 %. Upočasnitev je povezana s konjunkturnimi dejavniki in ukrepi, ki so lani okrepili rast socialnih prispevkov in določenih davčnih prihodkov. Odhodki so se v osmih mesecih letos medletno zvišali za 8,0 %, v enakem obdobju lani pa za 8,8 %. K rasti odhodkov letos več kot lani prispevajo sredstva za plače zaposlenim zaradi izvajanja plačne reforme, odhodki za investicije in plačila v proračun EU. Pretežni del primanjkljaja konsolidirane bilance izhaja iz primanjkljaja državnega proračuna. Ta je v osmih mesecih letos znašal 1.068 mio EUR, po prvih podatkih pa je bil v devetih mesecih letos nekoliko nižji (953 mio EUR). Do konca leta pričakujemo povečanje primanjkljaja, kar je bilo tudi načrtovano. Pričakujemo sicer, da se bo rast prihodkov do konca leta okrepila zaradi prejetih sredstev iz naslova Načrta za okrevanje in odpornost ter nedavčnih prihodkov (iz naslova prejetih dobičkov družb v lasti države), ki so v osmih mesecih medletno upadli, hkrati pa bo okrepljena tudi investicijska poraba.