Novice

Gospodarska rast v evrskem območju se je v prvem četrtletju nekoliko okrepila, v razmerah velike negotovosti glede svetovne trgovinske politike je IMF znižal napoved svetovne gospodarske rasti. Po 0,2-odstotni rasti v zadnjem četrtletju lani se je BDP evrskega območja v prvem četrtletju letos tekoče povečal za 0,3 % (medletno za 1,2 %). K višji rasti je pomembno prispevala rast BDP na Irskem, tekočo gospodarsko rast pa so beležile vse naše pomembnejše gospodarske partnerice. Na to je po mnenju mednarodnih analitikov pozitivno vplivala rast domače potrošnje, deloma pa tudi pospešitev proizvodnje in povečevanje zalog pred sprejetjem carinskih ukrepov. Kazalniki gospodarskega razpoloženja za evrsko območje so v začetku drugega četrtletja ob povečani negotovosti glede carin in morebitnih zaostritev trgovinskih politik sicer kazali mešano sliko. IMF je aprila znižal napovedi svetovne gospodarske rasti – v osrednjem scenariju je napovedal 2,8-odstotno rast (za 0,5 o. t. manj kot v januarski napovedi) in 3-odstotno v naslednjem letu (za 0,3 o. t. manj). Napoved rasti v evrskem območju, kjer naj bi bili učinki carin relativno manjši, je IMF za letos in naslednje leto znižal za 0,2 o. t., na 0,8 % in 1,2 %. K rasti bosta prispevala zlasti zasebna potrošnja ob rasti realnih plač in ekspanzivna fiskalna politika. Uresničitev napovedi spremlja izjemno velika negotovost, povezana zlasti z zunanjetrgovinskimi politikami ZDA.

Gospodarska aktivnost se je v Sloveniji v prvem letošnjem četrtletju zmanjšala za 0,8 % (četrtletno, desez.), v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je bil BDP realno nižji za 0,7 %. V prvem četrtletju se je nadaljevalo upadanje investicijske aktivnosti, skupne investicije v osnovna sredstva so bile medletno nižje za 5,1 %. Močno so se znižale gradbene investicije, najbolj v gradnji inženirskih objektov. Nižja kot lani je bila tudi aktivnost v izvoznem sektorju gospodarstva, kar povezujemo s povečano negotovostjo v mednarodnem gospodarskem okolju v pričakovanju carinskih ukrepov ZDA. Dodana vrednost predelovalnih dejavnosti je tako bila nižja kot pred letom (–2,5 %), izvoz blaga in storitev je tekoče še nekoliko upadel, medletno pa je ostal podoben (0,1 %). V razmerah negotovosti pa je bil prispevek zalog h gospodarski rasti visoko pozitiven (1,1 o. t.). Ob razmeroma visoki realni rasti plač in visoki ravni zaposlenosti je bila rast zasebne potrošnje dokaj skromna (0,4 %). To kaže na določeno zadržanost gospodinjstev pri trošenju, zato ocenjujemo, da se je še nekoliko povečala stopnja varčevanja, kar je nakazovalo tudi poslabšanje zaupanja potrošnikov v prvih letošnjih mesecih. Na razmeroma nizko rast zasebne potrošnje v prvem četrtletju je verjetno vplivala tudi drugačna razporeditev velikonočnih praznikov in povezanih nakupov (lani marca, letos aprila). Državna potrošnja je bila višja za 2,6 %. Poganjala jo je predvsem rast izdatkov za blago in storitve v zdravstvu ter rast socialnih transferjev v naravi, zlasti izdatkov za zdravila in zdravstvene storitve.
 

Število delovno aktivnih oseb je po upadu konec lanskega leta v prvih treh mesecih letos ostalo na podobni ravni, število brezposelnih pa se je marca nekoliko zmanjšalo (oboje ob izločitvi sezonskih vplivov). Medletna rast plač je februarja ostala razmeroma visoka. V trenutnih gospodarskih razmerah število delovno aktivnih stagnira na visoki ravni. Medletno je bilo število delovno aktivnih v prvih treh mesecih za 0,4 % nižje. Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je bila tudi februarja (6,6 %) višja kot ob koncu lanskega leta, kar je predvsem posledica višje rasti v javnem sektorju (10,6 %) ob uveljavitvi novega plačnega sistema. V zasebnem sektorju se je medletna rast nekoliko umirila (4,4 %), kar je lahko povezano z manjšimi pritiski s trga dela in tudi manjšim povečanjem minimalne plače od lanskega zaradi umirjanja inflacije v lanskem letu. Število brezposelnih je aprila malenkost upadlo (–0,5 %, desez.), medletno pa je bilo manjše za 1,9 %. Na manjši medletni upad kot v prejšnjih mesecih je, ob še naprej zmernem odlivu iz evidence brezposelnosti, vplival malenkost večji priliv presežnih delavcev v brezposelnost.

Cene življenjskih potrebščin so bile aprila za 2,3 % višje kot pred letom, kar je najvišja rast od maja lani. K temu so največ prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (5,9 % medletno) zaradi mesečnih podražitev zelenjave in mesa ter nižja osnova iz lanskega aprila, ko so se cene hrane in brezalkoholnih pijač na mesečni ravni znižale. Inflacijo je okrepila tudi nadpovprečna sezonska podražitev obutve (mesečno za 20 %). Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je marca še nekoliko zvišala (na 1,2 %). Cene na domačem trgu so bile višje za 0,9 %, na tujih trgih pa za 1,5 %. Še naprej medletno najhitreje naraščajo cene v skupini blaga za široko porabo, kjer se je tudi marca ohranila okoli 3-odstotna rast. Cene v skupini energentov, ki so se na mesečni ravni sicer občutno povišale, so bile medletno še vedno nižje za 1,8 %. Malenkost so bile višje cene surovin in cene proizvodov za investicije.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v letošnjem prvem četrtletju za blizu 200 mio EUR višji kot v enakem obdobju lani, znašal je 567 mio EUR. Prihodki so bili medletno višji za 6,4 %. K njihovi rasti so v večji meri prispevali davčni prihodki, zlasti prihodki iz DDPO in DDV, nizka pa je letos rast prihodkov iz dohodnine zaradi uskladitve dohodninske lestvice ter olajšav. Pomembneje so k rasti prihodkov prispevali tudi socialni prispevki. Medletno nižja so bila skupna prejeta sredstva iz EU. Odhodki so bili v prvem četrtletju medletno višji za 9,1 %. Glavnina rasti je izhajala iz plačil obresti, tekočih transferjev posameznikom in gospodinjstvom ter ostalih tekočih transferjev (subvencij v kmetijstvu). Odhodki za investicije so bili medletno nekoliko nižji. Rast odhodkov za plače je bila v prvem četrtletju razmeroma nizka, kljub uveljavitvi plačne reforme, na kar je vplival učinek osnove zaradi lanskega predčasnega izplačila regresa v marcu.