Novice


Novice

Ekonomsko ogledalo 1/2025: konec leta je razpoloženje v gospodarstvu ostalo na nizki ravni; v evrskem območju in Nemčiji so se kazalniki razpoloženja v zadnjem četrtletju znižali

Kazalniki razpoloženja za evrsko območje in Nemčijo so se v zadnjem četrtletju znižali. V Sloveniji je bila aktivnost večine gospodarskih dejavnosti v prvih desetih oz. enajstih mesecih leta 2024 medletno večja, še naprej zaostaja v gradbeništvu. Realni izvoz blaga od septembrskega upada stagnira, proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je od sredine leta nekoliko povečala. V prvih treh četrtletjih leta 2024 se je drugo leto zapored okrepil izvozni tržni delež pri blagu. V tržnih storitvah se je realni prihodek od sredine leta precej zmanjšal, v trgovini pa se je njegova rast v drugi polovici leta okrepila. Razpoloženje v gospodarstvu je konec leta ostalo na nizki ravni, medletno pa je bilo nekoliko višje. Gibanja na trgu dela so bila v zadnjih mesecih leta 2024 umirjena ob rekordno visoki zaposlenosti in nizki brezposelnosti. Število delovno aktivnih je bilo v prvih enajstih mesecih za 1,2 % večje kot v enakem obdobju leta 2023, k temu je prispevalo zaposlovanje tujih državljanov. Z izjemo povečanja ob metodološki spremembi v začetku leta 2024 sicer od druge polovice 2023 pretežno stagnira, novembra lani pa se je malenkost povečalo. Konec leta 2024 je bilo brezposelnih 47.038 oseb oz. 2,7 % manj kot decembra 2023, v povprečju leta pa 5,6 % manj. Medletna realna rast povprečne bruto plače je bila oktobra višja kot pretekle mesece (6,8 %) ob višji nominalni rasti (6,5 %) in nizki (ničelni) inflaciji. Medletna inflacija je bila konec leta 2024 1,9-odstotna oz. za več kot polovico nižja kot leto prej (4,2 %), cene hrane in brezalkoholnih pijač so k temu prispevale približno četrtino. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v prvih enajstih mesecih leta 2024 za okoli 0,5 mrd EUR nižji kot v enakem obdobju leta 2023.

Kazalniki razpoloženja za evrsko območje in Nemčijo so se v zadnjem četrtletju 2024 znižali. Povprečna vrednost kazalnika vodij nabave (PMI) v evrskem območju se je v zadnjem četrtletju znižala na 49,3. Kazalnik gospodarske klime (ESI) v evrskem območju je bil v zadnjem četrtletju nižji kot v tretjem ter podoben kot v zadnjem četrtletju 2023. Tudi kazalnik Ifo, ki meri razpoloženje v nemškem gospodarstvu, se je v zadnjem četrtletju tekoče znižal in bil nižji tudi medletno. Rast evrskega gospodarstva v letu 2024 je bila po decembrski napovedi ECB 0,7-odstotna, letos in prihodnje leto pa naj bi se povišala na 1,1 % oz. 1,4 %. Nemške institucije so občutno znižale napovedi gospodarske rasti za Nemčijo za letošnje in prihodnje leto. 

V Sloveniji je bila aktivnost večine gospodarskih dejavnosti v prvih desetih oz. enajstih mesecih leta 2024 medletno večja; razpoloženje v gospodarstvu je konec leta ostalo na nizki ravni, medletno pa nekoliko višje. Realni izvoz blaga, ki od septembrskega upada stagnira, je bil v enajstih mesecih za 3,5 % večji kot pred letom. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je od sredine leta nekoliko povečala, medletno je bila večja za 1,2 %. Nadaljevalo se je izboljševanje kazalnikov cenovne konkurenčnosti, postopno so popuščali stroškovni pritiski v predelovalnih dejavnostih, po podatkih za prva tri četrtletja leta 2024 se je drugo leto zapored okrepil izvozni tržni delež pri blagu. Aktivnost v gradbeništvu se je po nekajmesečnem postopnem upadanju novembra precej okrepila, medletno pa je bila nižja kot v enajstih mesecih leta 2023. V tržnih storitvah se je realni prihodek od sredine leta precej zmanjšal, medletno pa je bil v desetih mesecih leta 2024 večji za 1,6 %. Realni prihodek v trgovini, kjer se je rast tekoče v drugi polovici leta okrepila, je bil v prvih desetih mesecih medletno večji (za 2,7 %). Razpoložljivi kazalniki kažejo na medletno rast zasebne potrošnje v zadnjem četrtletju 2024. Konec leta se je izboljšalo zaupanje med potrošniki, ki je večje kot pred letom. Na nizki ravni je ostalo razpoloženje v gospodarstvu, ki pa je bilo konec leta 2024 prav tako medletno nekoliko višje, čeprav je še vedno zaostajalo za dolgoletnim povprečjem.

 

Gibanja na trgu dela so bila v zadnjih mesecih leta 2024 umirjena ob rekordno visoki zaposlenosti in nizki brezposelnosti; medletna rast plač je bila oktobra 2024 nekoliko višja kot predhodne mesece. Število delovno aktivnih, ki od druge polovice 2023 sicer pretežno stagnira na rekordno visoki ravni (z izjemo povečanja ob metodološki spremembi v začetku leta 2024), se je novembra lani malenkost povečalo. Rast se je nadaljevala v javnih storitvah (vse desezonirano). V prvih enajstih mesecih je bilo število delovno aktivnih za 1,2 % večje kot pred letom. K skupni medletni rasti števila delovno aktivnih je prispevalo večje število tujih državljanov, ki so novembra predstavljali 15,9 % vseh delovno aktivnih oz. 1,2 o. t. več kot pred letom. Konec leta 2024 je bilo brezposelnih 47.038 oseb oz. 2,7 % manj kot decembra 2023, leta 2024 pa v povprečju 45.982 oseb oz. 5,6 % manj kot leto prej. Medletna realna rast povprečne bruto plače je bila oktobra višja kot pretekle mesece (6,8 %) ob višji nominalni rasti (6,5 %) in nizki (ničelni) inflaciji. V javnem sektorju je bila rast povezana predvsem s povečanjem vrednosti plačnih razredov zaradi junijske delne uskladitve z inflacijo, v zasebnem, v katerem je bila rast plač višja kot v javnem, pa pomemben dejavnik rasti ostaja pomanjkanje delovne sile. 

Medletna inflacija se je decembra 2024 nekoliko povišala (za 0,2 o. t. na 1,9 %), bila je za več kot polovico nižja kot leto prej (4,2 %). K nekoliko višji medletni inflaciji so pomembno prispevali nižja osnova ob pocenitvi naftnih derivatov konec leta 2023 ter medletno višje cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače, ki so k medletni inflaciji prispevale približno četrtino. Cene energentov so se v letu 2024 povišale za 0,5 %. Medletna rast cen poltrajnega blaga se je konec leta upočasnila (2,0 %). Medletni upad cen trajnega blaga je bil pretežen del leta okoli 1-odstoten. Medletna rast cen storitev, ki se je skozi leto znižala, pa je bila decembra (2,7 %) podobna kot mesec prej. Medletna inflacija, merjena s HICP, je decembra v Sloveniji znašala 2,0 %, v evrskem območju pa po prvi oceni 2,4 %. 

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v prvih enajstih mesecih leta 2024 znašal 485,6 mio EUR oz. 595,5 mio EUR manj kot v prvih enajstih mesecih leta 2023. K rasti javnofinančnih prihodkov so poleg prihodkov iz socialnih prispevkov, zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, največ prispevali prihodki iz DDPO in nedavčni prihodki, opazneje pa tudi prihodki iz dohodnine. Rast odhodkov je izhajala iz rasti transferjev posameznikom in gospodinjstvom, izločanja sredstev v proračunske sklade, iz rasti izdatkov za blago in storitve ter iz rasti izdatkov za plače in druge prejemke iz dela. Odhodki za investicije so bili medletno nižji. Po prvih podatkih MF se je primanjkljaj državnega proračuna, ki predstavlja glavnino konsolidirane bilance, decembra povečal, in sicer predvsem zaradi izločanja sredstev na Sklad za obnovo za financiranje ukrepov odprave posledic poplav v prihodnjih letih in višjih investicijskih odhodkov. V celem letu 2024 je bil nižji od ocen, pripravljenih ob sprejemanju proračunov za leti 2025 in 2026, in najnižji v zadnjih petih letih (800 mio oz. 1,2 % napovedanega BDP).