Novice

Skupni izvoz je tekoče upadel, predvsem zaradi krčenja izvoza blaga, manjši je bil tudi medletno. Izvoz blaga je bil za 1,4 % manjši kot pred letom, najbolj se je zmanjšal izvoz kovin in kovinskih izdelkov, upadla sta tudi izvoz strojev in naprav ter vozil. Relativno močan pa je bil še naprej izvoz farmacevtskih izdelkov (brez poslov oplemenitenja). Izvoz storitev je bil medletno višji za 1,6 %, k rasti so največ pripevale poslovne in turistične storitve, izvoz transportnih storitev pa je bil nekoliko nižji. 

Medletni padec dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti (–1,9 %) se je še nekoliko poglobil. Na podlagi podatkov o proizvodnji predelovalnih dejavnosti ocenjujemo, da je k temu prispeval predvsem upad proizvodnje visoko tehnološko zahtevnih panog, za katere je sicer značilno precejšnje nihanje (v to skupino sodi tudi farmacija), v manjši meri tudi poglobitev upada v kovinski in papirni industriji. Nadaljeval se je tudi upad proizvodnje vozil in plovil, ki se je v prvi polovici leta skrčila za kar 15 % (večji upad je bil le v usnjarstvu, –30 %). Poleg tega je po rasti v prvem četrtletju v drugem upadla proizvodnja električnih naprav in v kemični industriji, umirila se je tudi rast proizvodnje nekovinskih mineralnih izdelkov. Večji kot lani pa je bil obseg proizvodnje drugih strojev in naprav ter prehrambene, gumarske in lesne industrije ter popravila strojev (delež teh panog znaša približno petino vseh predelovanih dejavnosti).

Investicije so bile po občutnem padcu v prvem četrtletju približno na ravni lanskega drugega četrtletja (-0,2 %). Po znatnem upadu v prvem četrtletju so se okrepile skupne gradbene investicije, gradnja inženirskih objektov pa je bila še vedno precej nižja kot v enakem lanskem obdobju. Dodana vrednost v gradbeništvu je bila za 3,9 % višja kot pred letom. Tudi upad investicij v opremo in stroje je bil nekoliko manjši kot v prvem četrtletju, nanj pa še vedno vpliva visoka negotovost v mednarodnem gospodarskem okolju. Prispevek zalog h gospodarski rasti je bil v drugem četrtletju ponovno visoko pozitiven (1,7 o. t), le malo manj kot v prvem četrtletju.

Rast zasebne potrošnje (3,6 %) se je v drugem četrtletju okrepila. »Ob nadaljnji razmeroma visoki realni rasti plač in visoki ravni zaposlenosti je, za razliko od prvega četrtletja, rast trošenja gospodinjstev v večji meri sledila rasti razpoložljivega dohodka. Gospodinjstva so medletno precej več trošila za živila, neživila, turistične storitve doma in v tujini, po upadu v prvem četrtletju je bila večja tudi prodaja novih avtomobilov fizičnim osebam,« je aktualne podatke komentirala vršilka dolžnosti direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Maja Bednaš. Na višjo rast zasebne potrošnje v drugem četrtletju je verjetno vplivala tudi drugačna razporeditev velikonočnih praznikov in povezanih nakupov (lani so bili opravljeni marca, letos pa aprila).

Državna potrošnja je bila v drugem četrtletju za 0,5 % manjša kot pred letom. Na nekoliko manjši obseg v medletni primerjavi je vplivala predvsem lanska visoka osnova, tj. visoka raven izdatkov tekočega vzdrževanja objektov, povezanih s popoplavno obnovo. Na umiritev državne potrošnje bo v celem letošnjem letu vplivalo tudi lansko preoblikovanje prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, zaradi česar je bila rast državne potrošnje lani zelo visoka. 

Kazalnik gospodarske klime v Sloveniji se je julija malenkost izboljšal, medletni upad je bil po junijskem znatnem poslabšanju tokrat nekoliko manjši. V trgovini na drobno, predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu se je zaupanje glede na junij malenkost izboljšalo, v storitvenih dejavnostih pa se je poslabšalo, prav tako je tudi nekoliko upadlo zaupanje potrošnikov. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je bila vrednost kazalnika gospodarske klime tudi julija malenkost nižja, medletni upad pa je bil manjši kot junija. Zaupanje potrošnikov je bilo nižje kot pred letom, v trgovini na drobno in gradbeništvu pa je bilo zaupanje višje. Vrednost kazalnika gospodarske klime ostaja tako še naprej malenkost nižja od dolgoletnega povprečja. Kot glavne omejitve so podjetja v proizvodnji izpostavila negotove gospodarske razmere, v trgovini konkurenco, v gradbeništvu in storitvenih dejavnostih pa premalo usposobljenih delavcev.

Kazalniki zaupanja v evrskem območju nakazujejo možnost nadaljnje šibke rasti v tretjem četrtletju. Vrednost sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI) v evrskem območju se je julija nadalje malenkost zvišala (na 50,9). Kazalnik za storitve se je po majskem poslabšanju junija in julija izboljšal in nakazoval rast aktivnosti, kazalnik za proizvodnjo v predelovalnih dejavnostih pa se je drugič zapored nekoliko znižal, a ostal nad vrednostjo 50, ki ločuje rast od krčenja. Kazalnik gospodarske klime (ESI) se je julija izboljšal, k čemur je prispevalo povečano zaupanje v skoraj vseh dejavnostih (razen gradbeništvu) in tudi med potrošniki. Medletno je ostal na enaki ravni in pod dolgoletnim povprečjem. Sestavljeni PMI za Nemčijo se je julija povečal na najvišjo vrednost v zadnjih štirih mesecih (50,6). Vrednost kazalnika za storitve se je zvišala nad mejo 50 (50,6; najvišja vrednost v zadnjih štirih mesecih), kazalnik za proizvodnjo v predelovalnih dejavnostih pa se je znižal na najnižjo vrednost v zadnjih petih mesecih, a je še vedno nakazoval rast (50,6).

»UMAR je letošnjo Pomladansko napoved gospodarskih gibanj pripravil februarja v razmerah velike negotovosti. Kasneje objavljene napovedi BDP domačih in mednarodnih institucij za leto 2025, ki se za Slovenijo gibljejo med 1,3 % (napoved BS, junij 2025) in 2,0 % (Evropska komisija, maj 2025), so v predpostavkah mednarodnega okolja lahko v večji meri upoštevale ocenjene posledice carinskih ukrepov ZDA, prav tako so nekatere (BS) upoštevale tudi podatek o padcu slovenskega BDP v prvem četrtletju, ki je bil slabši od pomladanskih pričakovanj. Gospodarska gibanja v prvi polovici leta po današnji objavi za letos nakazujejo nižjo jesensko napoved BDP; kot vsakič, jo bomo  pripravili v prvi polovici septembra, po SURS-ovi objavi prve letne ocene rasti BDP v letu 2024 konec avgusta. Ob tem negotovost in nepredvidljivost glede prihodnjih gospodarskih gibanj v trgovinskih partnericah in geopolitičnih razmer ostajata zelo veliki,« je o pričakovanjih in tveganjih povedala Maja Bednaš. Indeks negotovosti trgovinskih politik (Trade Policy Uncertainty Index) se je s sprejetjem nekaterih dogovorov trgovinske politike med ZDA in njenimi trgovinskimi partnericami v zadnjih mesecih sicer znižal z rekordnih pomladanskih ravni, vendar ostaja znatno nad povprečjem preteklih let.